Sedmo leto zapored košarkarji Uniona Olimpije ostajajo brez naslova državnega prvaka, drugič zapored pa v državnem prvenstvu ne bodo nastopili niti v finalu. Na odločilni tretji polfinalni tekmi je namreč Zlatorog v Laškem ohranil treznejše glave in slavil veliko zmago. To je nova najnižja točka nekdanjega evropskega velikana, ki bi utegnil v naslednji sezoni nastopati le v državnem prvenstvu. Rezultatsko si lige ABA in evropskih tekmovanj ni izboril, zagotovo pa bo na omenjeni tekmovanji kot v preteklosti poskušal priti za zeleno mizo. V finalu, ki se začenja v nedeljo (na tri zmage), bo Zlatorog igral proti Heliosu, ki je bil zasluženo boljši od Krke.
Navijači v Laškem so na odločilni tekmi svojim ljubljencem v dvorani Tri lilije pripravili izredno kuliso. Tribune so bile zapolnjene skoraj do zadnjega kotička, kar je na tekmah Zlatoroga prej izjema kot pravilo, navijanje pa dogodku primerno. Med najzvestejše privržence gostiteljev so se v rdečih majicah pomešali tudi nekateri navijači Tajfuna, ki je prav proti Olimpiji izpadel v četrtfinalu, na drugi strani pa so imeli podporo tudi ljubljanski košarkarji, a je bila ta veliko bolj skromna. Pomembnemu dogodku pa niso bili dorasli organizatorji, saj na tretji, odločilni tekmi polfinala državnega prvenstva niso imeli pripravljenih mest za novinarje. Predstavniki sedme sile smo se morali tako znajti po svoje ter zasesti mesta med navijači, kjer so bile razmere za delo porazne.
Na parketu se je košarkarjem obeh moštev poznalo, da gre za odločilno tekmo in da se bo poraženec moral posloviti od sanj o naslovu prvaka. Napak je bilo namreč na obeh straneh ogromno, tresle so se tudi roke strelcev. Pritisk je očitno sprva bolj zdelal domače košarkarje, saj so ti do sredine druge četrtine ves čas rahlo zaostajali za gosti, nato pa s serijo 11:1 obrnili potek dogodkov. V tem obdobju je bil pri Zlatorogu s sedmimi točkami najučinkovitejši Dejan Jeftić, ki je s soigralci na glavni odmor odšel s plus pet. Zadovoljstvo na tribunah je bilo ogromno, nasmejan pa je bil tudi poškodovani Američan Jamar Abrams, ki je po napovedih zaradi poškodbe mišice na drugi tekmi v Stožicah dogajanje v Treh lilijah spremljal s klopi za rezervne igralce.
Ko je v uvodu drugega polčasa kazalo, da bi se Laščani utegnili odlepiti, sta pri Olimpiji na sceno stopila izkušena Sava Lešić in Dawan Robinson. V tretji četrtina sta dosegla 15 od 21 točk svojega moštva (Srb devet, Američan šest) in tako omogočila, da so bili zmaji pred odločilnimi desetimi minutami še vedno povsem v igri za zmago. A tako je bilo mogoče soditi le po rezultatu. Omenjenemu dvojcu je namreč začela pojenjavati sapa in ko so njuni soigralci nekajkrat izkoristili le enega od ponujenih dveh prostih metov, je bilo jasno, da je naluknjana Olimpijina barka dokončno potopljena.
»Za obema moštvoma je izredno zahtevna tekma. Videli ste, da si v 40 minutah nihče ni uspel nabrati višje prednosti. Na koncu smo bili bolj odločni mi. Prigarali smo si finale z dobro obrambo, saj smo ustavili njihove najboljše strelce in jim dovolili malo točk. Skozi ligo za prvaka smo pokazali, da resno računamo na finale. Nihče nam sicer ni verjel. Vsi so se nam smejali oziroma za hrbtom govorili raznorazne stvari. Vse skupaj smo zdržali, in to brez Abramsa, ki je bil naš najboljši posameznik v ligi za prvaka. Kdor me pozna, ve, da še nismo rekli zadnje besede,« je povedal Zlatorogov trener Aleš Pipan, poklapani Gašper Potočnik pa je bil razumljivo manj zgovoren. »Pri prostih metih in odprtih metih se je pokazalo, da v napadu nismo bili razpoloženi. Podlegli smo pritisku, ki pa je pri Olimpiji vedno prisoten. V klubu smo imeli kljub težki situaciji zares veliko željo po naslovu prvaka.«
Liga Nova KBM, polfinale, tretji tekmi: Zlatorog – Olimpija 68:59 (14:16, 29:24, 47:45, Booker 15, Vašl in Vujasinović po 14; Lešić 17, Zagorac in Lapornik po 12, v finale Zlatorog z 2:1 v zmagah), Krka – Helios 74:77 (16:22, 34:33, 53:60, Sinovec 23, Lalić 14; Jan Močnik 16, Čakarun 15, v finale Helios z 2:1 v zmagah).
