Dejstvo je, da so spremembe v prehranjevanju in vedenjskem slogu dolgotrajen proces. Ugotovljene spremembe prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije so podobne kot v državah severne Evrope in sredozemskih državah. Tipični zahodni način prehranjevanja je opaznejši pri mlajšem prebivalstvu kot pri starejšem.
Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca Slovenije še vedno nista skladna s priporočili; zaužijemo preveč za zdravje škodljivih maščob, slane, mastne in sladke hrane. V naši prehrani je premalo sadja, predvsem pa zelenjave. Nakazuje se izboljševanje prehranjevalnih navad z vidika dosoljevanja obrokov, saj ljudje manj dosoljujejo jedi pri mizi, in uporabe oljčnega olja ter drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane. Prav tako ugotavljajo zmanjšanje uživanja aromatiziranih gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač ter nespremenjeno uživanje peciva in sladic.
Bolj nezdravo se prehranjujejo moški, osebe iz čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja ter nižje izobraženi z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo. Največ determinant nezdravega prehranjevanja se je pokazalo v vzhodnem delu Slovenije. lo
Vir: NIJZ, raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog
