S 1. junijem se na morju začne kopalna sezona, petnajst dni pozneje tudi na rekah in jezerih. Prve vzorce kopalnih voda na morju bodo tako v Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) vzeli ta konec tedna, vzorce celinskih voda pa bodo začeli pregledovati 8. junija. Glede na to, da se kakovost kopalnih voda iz leta v leto izboljšuje, večjih presenečenj pri Arsu ne pričakujejo. Tudi evropsko poročilo za leto 2015, objavljeno včeraj, kaže, da so slovenske kopalne vode na morju po kakovosti na prvem mestu v primerjavi z drugimi državami EU, saj je samo Slovenija dosegla stoodstotno odličnost. Glede celinskih voda pa jih je 70 odstotkov odličnih, 25 odstotkov dobrih in pet odstotkov zadostnih, kar nas uvršča v zlato sredino.
Aktualne meritve na spletni strani Arsa
V Sloveniji imamo 48 kopalnih voda, v zadnjih letih so bile vse primerne za kopanje. Gre za lokacije na morju, rekah in jezerih, kjer se ljudje že tradicionalno kopajo in kjer se dnevno giblje vsaj 300 kopalcev, urejen je dostop po javnih poteh, v bližini ni komunalnih izpustov in podobno. Arso vsako leto pregleda okoli 400 vzorcev, torej na približno 14 dni. Rezultate je mogoče sproti spremljati na njihovi spletni strani in na informativnih tablah kopališč. Kot pojasnjuje Mateja Poje, v Arsu odgovorna za nadzor kopalnih voda, pravila za spremljanje kakovosti vode nalaga evropska direktiva. Poleg terenskih meritev, kot so temperatura, kislost, prosojnost, vidne nečistoče, barva in površinsko aktivne snovi, je za kakovost vode prvenstvenega pomena prisotnost dveh vrst bakterij, ki kažeta na morebitno fekalno onesnaženje. To sta Escherichia coli in intestinalni enterokok.
»Glede na to, da vse odpadne vode končajo svoj krog v naših površinskih vodah, so kopalne vode deloma tudi obremenjene s fekalijami. A rezultati dosedanjega monitoringa kažejo, da so te bakterije prisotne do te mere, da ne ogrožajo zdravja kopalcev,« poudarja Pojetova. Do povišanja prisotnosti teh bakterij lahko pride zaradi spiranja ob močnem dežju, iztrebkov domačih ljubljenčkov, turističnih plovil in seveda kopalcev. »Četudi je voda ustrezna za kopanje, še ne pomeni, da je primerna za pitje in pripravo hrane, saj so za pitno vodo kriteriji mnogo strožji,« ob tem opozarja Pojetova.
Meritve lahko zahtevajo tudi lokalne skupnosti
Seznam kopalnih voda (nazadnje je bil spremenjen leta 2009) ni stalen, spremembe lahko predlagajo lokalne skupnosti ali druga zainteresirana javnost, ministrstvo za okolje in prostor nato po strokovni presoji spremeni zakonodajo. Ta tudi dovoljuje, da lokalna skupnost na lokacijah zunaj določenih kopalnih voda sama prek akreditiranega laboratorija zagotovi monitoring kakovosti vode. Tako se denimo dodatne kontrole po naročilu lokalnih skupnosti izvajajo na nekaterih odsekih Krke, na Poljanski in Selški Sori ter na Idrijci.
V upravi za pomorstvo ob tem opozarjajo tudi na problematiko neurejenosti plovnega režima, zlasti na celinskih vodah, medtem ko je ta na morju dobro urejen. »Plovila in plavalci ne gredo skupaj,« opozarja direktor Jadran Klinec. »Če želiš, da je reka plovna in varna, jo moraš očistiti. Če imaš vstopno-izstopna mesta, jih moraš vzdrževati. Ti stroški niso tako visoki, da se zadeve na lokalni ravni ne bi dalo urediti. Urejene reke so označene – kje se lahko kopaš, kje lahko pluješ. Če bi imeli to zavest, morda tudi do tragedije na Savi pred leti ne bi prišlo,« meni.
