Ministrstvo za okolje in prostor je očitno prisluhnilo opozorilom komunalnih podjetij in občin, naj problematike neustreznega zapiranja odlagališč in iztekanja nevarnih odpadnih vod v okolje ne zapleta z novimi birokratskimi zahtevami. Pod pritiskom nedavno ponovljene bruseljske grožnje s tožbo je vlada sprejela spremembe uredbe o odlagališčih, s katerimi bo po ocenah sogovornikov vendarle mogoče ustrezno poskrbeti za večino od 34 spornih odlagališč, ki nam jih očita tudi evropska komisija. Slovenija ji je namreč obljubila, da bo sanacijo in zaprtje izvedla do 16. julija 2009, česar skoraj sedem let po pretečenem roku še vedno ni storila.
Izjava o poznavanju obveznosti bo po novem dovolj
Kot smo poročali, zapiralna dela na opuščenih odlagališčih stojijo, ker upravitelji ne predložijo nekajmilijonskega finančnega jamstva, ki ga država zahteva kot zavarovanje za stroške zaprtja odlagališča, če zanj ne bi primerno poskrbel njegov upravitelj oziroma občina. A ker je zahtevo izrecno predpisala šele leta 2009, številna komunalna podjetja posebnega prispevka za kritje jamstva do nedavnega od gospodinjstev sploh niso pobirala. Zdaj denarja nimajo kje dobiti, zaračunavanje stroškov za nazaj namreč ni dovoljeno. Zato je še bolj nedoumljivo, da je oblast vztrajala pri polnem finančnem jamstvu celo za odlagališča, na katerih so upravitelji vsaj del ali celo vse predvidene ukrepe prekritja, tesnjenja, odplinjanja in odvajanja odpadnih vod že izvedli in potrebujejo zgolj končni dokument – novo okoljevarstveno dovoljenje, da bi odlagališče tudi uradno zaprli.
S spremembo uredbe je vlada zdaj upraviteljem odlagališč komunalnih odpadkov v lasti občin omogočila, da občine lastnice namesto finančnega jamstva Agenciji RS za okolje (Arso) predložijo izjave, da so seznanjene z višino potrebnega denarja za zapiralna dela in z zakonsko odgovornostjo, da ta denar zagotovijo. Zavezo sprejme občinski svet, v primeru njenega kršenja pa lahko ministrstvo z upravno izvršbo prisili občino v izvedbo ukrepov.
Odlagališča v javno-zasebni lasti še brez rešitve
Sprejeti rešitvi v občinah ne nasprotujejo in je v nasprotju s prvotnim predlogom ministrstva sprejemljiva tudi za komunalna podjetja, je v imenu slednjih dejal vršilec dolžnosti direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije in vodja tržiške komunale Sebastijan Zupanc. »Na tak način bi lahko ustrezno uredili finančna jamstva za večino komunalnih odlagališč. Žal pa še vedno ostaja odprto vprašanje odlagališč, ki so v mešani javno-zasebni lasti,« je opozoril.
Koliko je takšnih odlagališč, na okoljskem ministrstvu ne vedo, saj lastništva ne spremljajo. So si pa – vsaj do naslednjega opozorila evropske komisije – očitno umili roke pri tem sicer maloštevilnem problemu. »V tem primeru ima občina s koncesionarjem urejeno razmerje s pogodbo in mora občina to urediti znotraj koncesijske pogodbe,« so odgovorili na vprašanje, ali in kakšne rešitve predvidevajo za odlagališča v mešani javno-zasebni lasti, za katera lastniki tudi niso sposobni naenkrat predložiti celotnega finančnega jamstva.
