Od 37 občin, kolikor jih je sklenilo pogodbe o skupnemu ravnanju z odpadki v regijskem centru Ljubljana, jih 12 še vedno ni sprejelo odlokov, s katerimi bi dokončno potrdili vstop v sistem Javnega holdinga Ljubljana. Nova uredba, ki občinam prepoveduje odlaganje odpadkov brez predhodne obdelave, je v veljavo stopila s 1. januarjem.
Večina občin pristopnic je postopke začela že decembra lani, ko so poleg vstopa v ljubljanski holding potrjevale še predlog akta o ustanovitvi sveta regijskega centra Ljubljana in elaborat o oblikovanju cen za leti 2016 in 2017. Zaradi pomislekov o času trajanja koncesije in bojazni, da cene dolgoročno ne bodo vzdržne, so se postopki marsikje zavlekli.
Nekaterim občinam se je namesto sprva predvidene 30-letne zvestobe regijskemu centru uspelo pogoditi le za desetletno koncesijo – takih je za zdaj sedem – svet centra pa je občinam zamudnicam do 15. februarja podaljšal rok, ko naj bi začele odpadke obdelovati in odlagati v Ljubljani. A se tudi to ni izšlo.
»V petih občinah iz tako imenovanega domžalskega bazena je odlok o podelitvi koncesije v prvem branju, v Kamniku, Komendi in občini Gorenja vas - Poljane v drugem, v štirih občinah (Ankaran, Koper, Postojna, Pivka) pa se postopki še niso začeli. Prav zadnje štiri so najbolj skrb vzbujajoče, za preostale občine predvidevamo, da bodo svoje odpadke v regijski center Ljubljana začele voziti marca oziroma aprila,« je pojasnila Nina Sankovič iz podjetja Snaga.
V pogodbi preveč neznank
V Postojni pravijo, da je bilo v ponujeni koncesijski pogodbi preveč neznank, zato jo je občinski svet zavrnil. »Občinski svet se ni strinjal z določeno minimalno kvoto odloženih mešanih komunalnih odpadkov. Ne moremo pristati na 1500 ton na leto, če jih že zdaj odlagamo manj. Po drugi strani pa, kako naj se regijskemu centru Ljubljana zavežemo za 30 let, če poznamo ceno le za letošnje in prihodnje leto,« sprašuje Robert Pavšič, občinski svetnik in predstavnik občine za odnose z javnostmi. To ne pomeni, je poudaril, da so rekli dokončni ne, a se jim nikamor ne mudi, dokler ne bodo znane vse podrobnosti. »Konec koncev imamo s podjetjem Publicus sklenjeno koncesijo do leta 2018 in jo lahko podaljšamo še za pet let,« je dodal. V Mestni občini Koper, ki je zavoljo svoje velikosti za ljubljanski regijski center še bolj pomembna, so nam odgovorili le, da postopki za ureditev načina odvoza odpadkov v prihodnje še potekajo.
Občine se požvižgajo na nove predpise
Pri Snagi, kjer želijo za ljubljanski regijski center pridobiti dodatne občine pristopnice – več kot bo uporabnikov, nižja bo namreč cena – so opozorili na težavo, s katero se soočajo vsi regijski centri: kljub nedvoumni zakonodaji se neustrezna in nezakonita obdelava mešanih komunalnih odpadkov v nekaterih občinah nadaljuje.
»Občine ne upoštevajo novih predpisov in se jim na različne načine izogibajo. Tako lokalne skupnosti sklepajo pogodbe komercialnega tipa s ponudniki storitev obdelave, ki nimajo ustreznih koncesij. Prav tako se sklepajo pogodbe z izvajalci, ki ne razpolagajo s tehnološko ustreznimi obrati ali potrebnimi dovoljenji. Takšno ravnanje predstavlja nelojalno konkurenco in ogroža delovanje vseh centrov v državi, ki so bili zgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi in zahtevami,« so v svetu ljubljanskega regijskega centra pred enim mesecem ministrico Ireno Majcen pozvali k ukrepanju. A pri ministrstvu se na poziv še niso odzvali. Pojasnili so, da bodo to storili predvidoma prihodnji teden. »Zavedamo se pomembnosti vsebine, ki je bila predstavljena v pozivu, zato smo že pristopili k izvajanju (inšpekcijski nadzor) in pripravi nadaljnjih aktivnosti,« so dodali.
