Odkar je ljubljanski Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) 6. novembra dobil dovoljenje za enoletno poskusno obratovanje, komunalni odpadki iz črnih in biološki odpadki iz rjavih zabojnikov romajo v to tovarno za predelavo odpadkov. V Strabagu, ki je gradil RCERO, in javnem podjetju Snaga se radi pohvalijo, da je RCERO največji tovrstni center v Sloveniji, ki se ponaša z najmodernejšo okoljsko tehnologijo. Vse procese v RCERO namreč nadzorujejo v kontrolnem stolpu, od koder na zaslonih spremljajo dogajanje v centru in računalniško usmerjajo procese.
Proizvajajo elektriko in toploto za center
A vrnimo se k črnim in rjavim zabojnikom. Potem ko jih delavci Snage pred domovi občanov izpraznijo v smetarska vozila, jih odpeljejo na Cesto dveh cesarjev, kjer jih najprej stehtajo, nato pa pošljejo do ustreznih vrat, kjer se začne njihova predelava. Biološke odpadke odpeljejo do vrat v sklopu rdeče in oranžno pobarvanih objektov, kjer poteka biološka predelava odpadkov. Za predelavo odpadkov, kot so olupki in ostanki različnega sadja in zelenjave, ostanki jedi in podobno, so ključni posebni reaktorji (fermentorji), kjer poteka biološka razgradnja organskih snovi, je povedal Jürgen Frenzel iz Strabaga, ki objekt s fermentorji imenuje kar srce centra. Vsak fermentor ima po Frenzlovih besedah po osem mešalnikov, ki zelo počasi premikajo ves material, da se izloči plin. Iz pridelanega plina v regijskem centru pridobivajo elektriko in toploto, ki ju uporabijo pri preostalih procesih. Iz bioloških odpadkov občanov bodo v RCERO pridelali še eno koristno snov – kompost.
Mešani komunalni odpadki svojo pot v RCERO začnejo pred zelenimi vrati, za katerimi se začne mehanska obdelava. Elegantno drseči žerjav, ki ga iz posebne sobe upravlja delavec, ki sedi v sofisticiranem naslanjaču s kupom raznobarvnih gumbov in dvema upravljalnima palicama, mešane odpadke usmeri v drobilnik, od koder zdrobljeni potujejo v sito, ki loči različne vrste odpadkov. Pomočnik direktorja Snage Mitja Praznik je pojasnil, da v nadaljnjem postopku izločijo plastiko in različne barve stekla, z magnetom poberejo železo, odberejo pa tudi druge kovine, kot je aluminij. Vse te snovi nato pošljejo v reciklažo.
Česar se ne da ponovno uporabiti, v RCERO predelajo v gorivo, ki ima po besedah Kramžarja podobno kalorično vrednost kot rjavi premog. Gorivo so pravzaprav suhi koščki nepredelanih odpadkov.
A ker se v mešanih komunalnih odpadkih znajdejo tudi organski odpadki, je Praznik dodal, da tudi te ločijo in jih pošljejo v biološko predelavo. Pri tem je poudaril, da iz teh odpadkov proizvajajo le bioplin.
Tudi zrak in vodo reciklirajo
Ker bo RCERO sprejel odpadke do 700.000 prebivalcev, se je ob misli na ogromne količine odpadkov marsikomu postavilo vprašanje, ali bo okolico regijskega centra neprestano spremljal neprijeten vonj. Mediji smo se včeraj prepričali, da zunaj regijskega centra ni zaznati kakšnih posebnih vonjav. Naši nosovi so neprijeten vonj zaznali le v hali, kjer poteka sortiranje mešanih odpadkov. Drugje je bil vonj bolj podoben laboratorijskim vonjavam, ne pa smradu, ki smo ga na primer vajeni iz polnih smetnjakov.
Praznik je razložil, da na uhajanje vonjav iz centra pazijo že od trenutka, ko tovornjaki pripeljejo odpadke. Da tovornjaki odložijo tovor, morajo najprej skozi dvoja vrata, ki delujejo kot neke vrste vetrolov, le da ne lovijo vetra, temveč neprijetne vonjave. Ta sistem preprečuje, da bi smrad uhajal v okolico. Zrak z neprijetnim vonjem nato izsesajo, iz njega izločijo prašne delce in ga uporabijo pri nadaljnjih procesih. Na koncu ga prečistijo in prefiltrirajo skozi drevesno lubje, ki ga za boljši učinek vlažijo z vodo, ki jo zberejo na strehah centra.
