Nedavni incident v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), ko naj bi zaposleni prerezal kable ene od črpalk, zaradi česar se je šesti blok iz varnostnih razlogov samodejno ustavil, razkriva, kako ranljiva so lahko podjetja ob sabotažah zaposlenih. Incident je skrb vzbujajoč, saj se je zgodil v enem ključnih objektov elektroenergetskega sistema, ki ga tudi strokovnjaki skupaj z Nuklearno elektrarno Krško, glavnimi razdelilnimi transformatorskimi postajami in daljnovodi uvrščajo med kritično državno infrastrukturo.
Prav zato še bolj čudijo razmeroma medli odzivi na dogodek, zaradi katerega bi se po mnenju dr. Denisa Čalete z Inštituta za korporativne varnostne študije morali sprožiti vsi alarmi. »V strokovni javnosti že dolgo opozarjamo, da so zaposleni naš najmočnejši člen, hkrati pa predstavljajo z varnostnega vidika veliko tveganje. Sploh v organizacijah, ki temu vidiku ne posvečajo dovolj pozornosti, se hitro znajdejo v položaju, ko zaposleni zaradi svoje malomarnosti, nestrokovnosti ali celo namernih dejanj lahko bistveno škodujejo poslovanju organizacije. Če pa govorimo o objektih, kot je na primer TEŠ, je nuja po obvladovanju kadrovskih tveganj še toliko večja in pomembnejša,« pravi Čaleta. Vedno večjo nevarnost v zadnjem času namreč po njegovih besedah predstavljajo tudi radikalizirani delavci, ki lahko s terorističnimi dejanji naredijo ogromno škodo. »To je dodaten vidik, ki bi nas moral motivirati, da to področje čim prej uredimo.«
Merilo 50 mrtvih ali 100.000 prizadetih
Za zaščito kritične državne infrastrukture je zadolženo ministrstvo za obrambo. Vlada je nazadnje seznam objektov dopolnjevala lani poleti, več o tem pa ni mogoče izvedeti, ker dokument ni dostopen javnosti. So pa dostopni kriteriji, po katerih je treba na seznam uvrstiti določene objekte. V grobem se med kritično uvršča infrastruktura, ki bi ob nedelovanju prizadela več kot 100.000 ljudi ali bi zaradi tega 50 ljudi umrlo, infrastruktura, zaradi katere bi ob izpadu nastalo več deset milijonov evrov škode na dan, ter infrastruktura, ki je pomembna za varnost države. Na ministrstvu za obrambo nam sicer včeraj niso utegnili odgovoriti na vprašanja o nadzoru, ki ga izvajajo v objektih kritične državne infrastrukture.
Dr. Denis Čaleta pravi, da država na področju kritične infrastrukture še ni naredila domače naloge. »Še vedno čakamo na to, da se bo podrobno opredelilo, kateri objekti in procesi so kritični. Nimamo še do konca izdelanega zakona o kritični infrastrukturi, tako da na sistemski ravni gotovo zamujamo. Drugi problem je, da vedno več objektov, ki obvladujejo kritično infrastrukturo, prehaja iz javne v zasebno last. To pomeni, da mora država vzpostaviti zelo učinkovito javno-zasebno partnerstvo, ki bo jamčilo, da ta infrastruktura deluje neprekinjeno, kar je v končni fazi tudi v interesu zasebnih lastnikov.«
Slabi odnosi v podjetjih so kot tempirana bomba
Med objekti kritične državne infrastrukture je tudi ljubljanska Termoelektrarna Toplarna, predvsem zaradi širokega kroga ljudi, ki jih oskrbujejo s toplotno energijo. V podjetju Energetika pravijo, da fizično-tehnično varovanje v toplarni temelji na kartičnem sistemu kontrole pristopa, s katerim so določene pristopne pravice posameznikov. »Na tak način je omejeno gibanje ljudi po objektu, kar dopolnjujemo s protivlomnim sistemom, videonadzorom in centralnim nadzornim sistemom, podprtim z varnostnimi operaterji. Zagotovljeni so tudi 24-urna prisotnost varnostnega osebja in varnostni obhodi,« pravijo v Energetiki.
Čaleta ob tem izpostavlja prav tako pomembno varnostno kulturo v podjetjih. »Vsakega na novo zaposlenega je namreč treba ustrezno osvestiti, dober kolektiv pa poskrbi za to, da zaposleni v pozitivnem smislu drug drugega nadzorujejo in si pomagajo. Potem moramo imeti vzpostavljen še učinkovit sistem korporativne varnosti, ker se bodo v vsaki družbi oziroma organizaciji vedno našli posamezniki, ki bodo bolj nagnjeni k deviantnosti. Učinkovit nadzor bo to zaznal in posameznike obvladal – najprej skozi komunikacijo, kasneje pa tudi disciplinske postopke ali v končni fazi odpovedi delovnega razmerja.« Ker smo po njegovih besedah v veliko podjetjih soočeni s slabo kadrovsko politiko, slabimi plačami in slabim odnosom menedžmenta do zaposlenih, lahko po njegovem mnenju v prihodnje pričakujemo še več dejanj, podobnih tistim v TEŠ.
Kritična infrastruktura v Sloveniji in posledice njene onesposobitve
Definicija in zaščita kritične infrastrukture RS, FDV
PODATKI
OPOMBA V raziskovalni nalogi so proučevali, kakšne bi bile neposredne posledice za prebivalstvo,
okolje, gospodarstvo, če bi prišlo do onesposobitve oziroma nerazpoložljivosti kritične
infrastrukture. Pri žrtvah je na primer navedeno število ljudi, ki bi umrli, če določena kritična
infrastruktura ne bi bila na voljo.
električna
jedrska
nafta
plin
energija
industrija
pitna voda
nikakršna ali zelo majhna
0–1 mrtvih
nikakršna ali zelo majhna
0–1 mrtvih
srednja
6–15 mrtvih
majhna do srednja
0–15 mrtvih
/
NEVARNOST
ŽRTEV OB
VEČJEM
IZPADU
velika
150–300 mio. €
velika
150–300 mio. €
zelo velika
Več kot
500 mio. €
majhna do srednja
15–150 mio. €
zelo velika
Več kot 500 mio. €
GOSPODARSKA
ŠKODA
nikakršni ali
zelo majhni
do 1 % površine SLO,
do 20.000 ljudi
nikakršni ali
zelo majhni
do 1 % površine SLO,
do 20.000 ljudi
nikakršni ali
zelo majhni
do 1 % površine SLO,
do 20.000 ljudi
majhni do srednji
do 200.000 ljudi
nikakršni ali
zelo majhni
do 1 % površine SLO,
do 20.000 ljudi
VPLIVI
NA OKOLJE
TEŠ, Eles, razdelilne transformatorske postaje Beričevo, Divača, Derečje, Porlog, Dogoše, Okroglo, Krško.
Črpališča, ki oskrbujejo Ljubljano. Vodarne in črpališča Kleče, Brest, Šentvid, Hrastje, jarški prod. Gostitev kritičnih črpališč na območju Maribora in obalnih občin.
Inštalacija d. o. o. v Srminu pri Kopru, skladišča Zalog pri Ljubljani, Rače pri Mariboru, Ortnek, Termoelektrarna Brestanica
Nosilna plinovoda Avstrija–
Rogatec in Šempeter–
Ljubljana–
Rogatec, plinovod Kidričevo–
Lendava, Vodice–Jesenice, Rogatec–Novo mesto
NEK z bazenom izrabljenega jedrskega goriva, Institut Jožef Stefan z reaktorjem Triga Brinje, centralno skladišče srednje in nizko radioaktivnih odpadkov.
KRITIČNI
OBJEKTI
druga kritična infrastruktura
• zajezitev in nadzor nad količino vode
• bolnišnična oskrba
• cestni, železniški in pomorski promet
• informacijska tehnologija in komunikacije
• infrastruktura za trgovanje, plačila, kliring in poravnave
• proizvodnja, predelava in skladiščenje kemičnih snovi
• zagotavljanje hrane in njene neoporečnosti
• zdravila in farmacevtski proizvodi
