»Dr. Štravsa sem zagotovo na vseh pregledih opozarjal na bolečino v roki. Vedno mi je odgovarjal, naj potrpim, da imam kompliciran zlom in da lahko pride do zapletov, če bi mavec sneli,« je včeraj na sodišču pričal 57-letni Ljubljančan, ki zaradi domnevno nestrokovnega zdravljenja ljubljanski klinični center toži za 52.000 evrov. Zdravniki naj bi namreč z odstranitvijo mavca odlašali tako dolgo, da je roka pod njim že začela gniti. Sodišče je enkrat že odločilo, da je do odškodnine upravičen, prisodili so mu 13.400 evrov, a je bila na višjem sodišču sodba razveljavljena.
Ljubljančan si je 3. decembra 2006 ob padcu zlomil levo nadlaket. Na trup in roko so mu dali mavčno obvezo in naročili, naj se vrne, če ga bo pod mavcem srbelo ali bolelo. »Vrnil sem se 7. decembra in povedal, da me roka žge. Pregledali so me, še enkrat slikali, nato pa rekli, da je šlo za hud zlom in naj malo potrpim,« je včeraj sodnici Tatjani Turk Pilič razlagal tožnik. Devetnajstega decembra je imel kontrolo na polikliniki. »Takrat so bile bolečine že neznosne, ni bilo mogoče zdržati. Poleg tega je roka tudi že smrdela. Žena se je zaradi tega izselila iz spalnice. Nosil sem srajco, zapeto vse do brade, da se ne bi tako vohalo. Izredno me je motil ta smrad, saj mi je izpod mavca prihajal naravnost pod nos,« je povedal. Na vprašanje, ali lahko bolj pojasni, kakšen je bil ta smrad, je odvrnil: »Kot da nekaj gnije, kot ko v naravi zaudarja mrtva žival. Vsi so se odmikali od mene.« Bolečina se je iz komolca širila vse do prstov. Toda vseskozi so mu govorili, da je vse v redu, da zlom še ni zaceljen in da vse skupaj lahko traja tudi deset tednov. »Potrpite še malo, vzemite več tablet proti bolečinam, so mi rekli,« je pričal tožnik.
Luknja v komolcu
Sledile so kontrole pri dr. Ivanu Štravsu: 3. in 24. januarja ter 7. februarja. Ljubljančan pravi, da ga je opozarjal na bolečino in smrad, a mu mavca ni odstranil. To se je zgodilo šele 12. februarja, ko je bil naročen pri drugem zdravniku in ga je medicinska sestra zavohala že na razdalji dveh metrov ter ga napotila v mavčarno. Pod mavčno obvezo so odkrili gnitje, sledili sta operacija in enomesečna hospitalizacija. »V komolcu je bilo vse črno. V njem sem imel luknjo, kost se je videla. Nekdo me je prosil, ali lahko fotografira, da bodo lahko pokazali drugim, tudi bodočim zdravnikom, kaj se lahko zgodi pod mavcem,« je pričal.
Dr. Štravs je včeraj potrdil, da ga je pacient opozoril na smrad in ga tudi prosil za zamenjavo mavca. A se za to ni odločil, saj je pacient na vseh treh pregledih na vprašanje, ali ga kaj boli, odgovoril nikalno. Zato ga je prepričal o obnovi in ne zamenjavi mavca. »Opozoril sem ga, da obstajajo nevarnosti ob zamenjavi mavca in na obsežnost operacije, ki lahko sledi. Povedal sem mu tudi, da ne moreš vzdrževati higiene ob tako obsežnem mavcu,« je na prostoru za priče prvo srečanje s pacientom opisoval zdaj že upokojeni zdravnik. Kot je dejal, je bolnika opozoril, naj se takoj vrne, če ga bo bolelo ali če ga bo ob robovih ali kjer koli pod mavcem žulilo, kajti tam lahko nastane rana ali razjeda. Vsa ta opozorila je dal pacientu tudi ob drugih dveh pregledih, je zagotovil. Tožnik se je na te besede odzval, češ da ga prav nikoli ni opozoril na morebitni nastanek rane pod mavcem, ampak le pod robovi.
Na vprašanje, ali je ob zadnjem pregledu zaznal kakšen smrad, je Štravs odvrnil, da intenzivnega vonja, ki nastane pri nekrozi (odmrtju tkiva), ni zaznal in da so v ordinaciji običajno vse sorte vonjave.
Dober spomin
Odvetnik David Sluga je Štravsa vprašal, ali bi prišlo do gnitja in odmrtja tkiva, če bi 3. in 24. januarja, ko ga je pacient prosil za zamenjavo mavca, njegovo željo uslišal. Kljub Slugovemu vztrajanju ni hotel odgovoriti z da ali ne, ponavljal je le, da bolnik ni omenjal bolečine. »Če bi jo, bi mavec odstranili in iskali vzrok za bolečino,« je dejal. Sluga ga je tudi pobaral, kako to, da se po vseh teh letih tako natančno spomni, kaj je pacient rekel in kaj ni, ter ga povprašal, koliko pregledov je takrat opravil na mesec. Štravs je odgovoril, da približno 120. Ko je izvedel, da je pri tem pacientu prišlo do dekubitusa (razjede zaradi pritiska mavca na kožo), je bil pozoren in si je osvežil spomin, saj se je že takrat govorilo, da bo prišlo do pravde. »Prav tako imam tudi izredno dober spomin za svoje paciente. Še posebno za primere, ki so se končali s komplikacijo,« je izjavil.
Sojenje se bo nadaljevalo septembra z vnovičnim zaslišanjem izvedenca dr. Benjamina Kavčiča. Na prvem sojenju je na vprašanje, kdaj bi morali odstraniti mavec, da do dekubitusa ne bi prišlo, odgovoril, da teden ali dva pred dejansko odstranitvijo.
