Po deležu študentov, katerih starši nimajo visoke izobrazbe, se po raziskavi Evroštudent uvrščamo na rep – v skupino držav, v kateri so še Romunija, Poljska, Nemčija, Hrvaška, Rusija, Madžarska in Slovaška. Raziskava je tudi pokazala, da ti študentje delajo še več kot študentje na splošno. »Kot kaže, so pridobitve socializma, kar zadeva enako dostopnost študija, izpuhtele, prehitele so nas skoraj vse razvite države,« je včeraj omenjene izsledke komentiral generalni direktor direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje Stojan Sorčan in napovedal okrepljeno skrb ministrstva za socialne vidike študija.
Razpis za socialno šibke
V Sloveniji ena tretjina študentov svojo finančno situacijo ocenjuje kot zelo težko. Podoben delež so izmerili tudi na Norveškem, Irskem, Danskem, Hrvaškem .. Za slovenske študente je tudi značilno, da jih med študijem veliko dela – kar 40 odstotkov – in da so precej nemobilni. Le dva odstotka se jih odloči, da del študija opravi v tujini; tisti iz socialno šibkejših okolij si ga preprosto ne morejo privoščiti. Na ministrstvu bodo zato s pomočjo evropskih sredstev poseben razpis pripravili prav zanje, obljublja Sorčan.
V teh dneh študentje izpolnjujejo vprašalnike za šesti cikel raziskave, osredotočene na podatke o socialno-ekonomskem položaju študentov, študijskih razmerah in mobilnosti. Razlika je v tem, da je letos odziv med študenti zelo dober. Izpolnilo jo je že deset tisoč študentov, zadnjo pred tremi leti le 3700. »Potrebujemo čim več verodostojnih empiričnih podatkov, da bomo lahko na njihovi podlagi vplivali na vzorce, ki reproducirajo in na novo povzročajo nenenakost,« se odziva veseli Sorčan, ki meni, da bi morali visokošolski zavodi bolj upoštevati socialne okoliščine svojih študentov in se jim v večji meri prilagoditi.
Po prvi stopnji brez zaposlitve
Jelena Štrbac Nemec iz ŠOS je opozorila na neurejen status študentov s posebnimi potrebami: »Njihove probleme ureja vsak zavod posebej, birokratsko, brez sodelovanja stroke, kar je nesprejemljivo. Položaj teh študentov je treba urediti sistemsko.« Štrbac-Nemčeva je opozorila tudi na to, da študentje bolonjske stopnje zaradi neurejenih kvalifikacij ne dobijo zaposlitve. To pa pomeni, da jih velika večina študira dlje kot pred bolonjsko prenovo študijev, čeprav je bil cilj reforme skrajšati študij.
Letos je v raziskavo Evroštudent vključenih 28 evropskih držav, za izvedbo skrbita študentska organizacija in center za mobilnost in evropske programe izobraževanj. Tudi letošnjo raziskavo sofinancira EU, vprašalnik, dostopen na https://www.1ka.si/a/88860, pa je mogoče izpolniti do 15. julija.
