Ocena 3,5 od 5 seveda ni nekaj, s čimer bi se pri Pojodi hvalili, a dejstvo je, da je Vis vse bolj atraktivna lokacija za Slovence, konec koncev imajo najlepšo plažo v Evropi, in temu primerna je tudi popularnost gostilne med našimi državljani. Pravijo, da na Visu niste bili, če niste obiskali Pojode. Tudi zaradi tega je še posebej v sezoni potrebna rezervacija in tudi zaradi tega, pravijo, ne gre ravno za poceni lokal (glavne jedi so po 20 evrov na osebo). Konoba, ki je postala institucija, bi lahko rekli, hkrati pa naj omenimo, da so jih v Jutarnjem pri zadnji recenziji kar ostro pokritizirali. Solata z jajcem, kaprami in tuno. Pašta fižol na brodet. Morski pes v belem vinu. Rižota na rdeče s sipo… Kaj pa kaj manj ustvarjalnega? Velike porcije morskih pošasti v pečici ali na soli ob krompirčku in blitvi. Vinska karta ob odprtih vinih ponuja kakšnih 30 etiket, po kakšnih 20 evrov. In kaj pravijo na Tripadvisorju? 98 gostov jim je dalo oceno pet, 38 oceno štiri, 14 trojko, pet dvojko, osem pa jim je prisodilo nezadostno. Ja, konec koncev ima Pojoda na jedilnem listu samo eno mesno jed.
Restavracija s pripadajočim prestižnim hotelčkom (avgusta je soba po 240 evrov na noč) si je svetovno slavo priborila, ko jih je obiskal slavni televizijski kuharski raziskovalec Anthony Bourdaine. Imajo svoj vinograd in svoje vino, zvrst kaberneta in merlota. Pravijo, da delajo s strastjo, ponujajo pa predvsem paške značilnosti, jasno, sir in jagnjetino. Porcija ovčje dobrote vas bo stala kakih 25 evrov, in ko smo že pri mesu, naj povemo, da se cene za t-bone (1,4 kg) vrtijo v okolici stotih evrov. Juhe so po 10 do 15 evrov. Omenjeno vino je 50 evrov.
Če sprašujete za najboljšo restavracijo na Hrvaškem, vam bo marsikateri Slovenec izstrelil: Rivica. Rivica je za razliko od konkurence na Krku razmeroma klasična morska restavracija, ki ne pretirava z idejami in ustvarjanji. Vinska karta je obsežna (samo šampanjcev je okoli 20) in tudi pri jedeh so pripravljeni na vse okuse. Lokalno imajo kakopak šurlice s škampi in vse pojavne oblike rib, rakov in školjk in brez vseh zadržkov tudi vse mogoče mesnine. Na lestvici je prebrati, da so glavne jedi okoli 10 evrov, izkušnja pa pravi, da veliko več.
Na Hvaru, v samem mestu Hvar, je kopica prestižnih restavracij, ki jih povprečen delovni človek težko plača. Najdražja jed na naslovu Obala b.b. je kakih 300 evrov (jastog), najdražja steklenica vina pa 110.000 evrov (šestlitrski rose gold dom perignon). Na srečo se da dobiti tudi kaj cenejšega. Konec koncev se dičijo s kar 500 različnimi etiketami vin in s tem, da v sezoni vsak dan prodajo 200 kilogramov rib – arabskim šejkom, Romanu Abramoviču, Giorgiu Armaniju, Novaku Đokoviću, ljudem, ki svoje jahte parkirajo na pragu Garifula.
Kozice na Markov način, polpeti iz hobotnice in korčulska popara so jedi, ki so jih opazili pri Marku, nasproti trajektnega pomola na Šipanu, otoku nekoliko severno od Dubrovnika, recenzenti Jutarnjeg lista. Novinarji ob ribah in ostalem morskem življu še posebej hvalijo rivo, po kateri se je nujno treba sprehoditi. Nujno pa je tudi rezervirati mizo, saj v konkurenci jadralcev in jahtarjev z vsega sveta v glavni sezoni ni lahko dobiti proste mize. Pri Marku imajo glavne jedi po 18 evrov, na vinski karti pa kakšnih 30 etiket v glavnem hrvaških avtorjev.
Strokovnjaki predlagajo, da v drugi najbolje ocenjeni hvarski restavraciji poskusite kapesante, morsko žabo, jagenjčka, gregado ali hvarsko zmrzlino. Giaxa ob tem ponudi kakih 90 različnih vin, ki stanejo od 20 do 200 evrov. Na Lonely Planetu po drugi strani predlagajo jastoga in priporočajo obisk tudi zaradi izjemnega vrta zadaj za palačo, zgrajeno v davnem 15. stoletju. Ob celoviti ponudbi ribjih jedi velja omeniti, da imajo (za hrvaško morje neobičajno) pol ducata glavnih jedi iz mesa. Delujejo od sredine aprila do konca oktobra.
Pravijo, da je najboljša jed v najboljši konobi na Murterju tatarski biftek iz tune. Jasno, pohvalijo se s podatkom, da je na njihovih mizah dnevni ulov lokalnih ribičev, ki konča kot karpačo ali suši. Surovo torej. In da ne bi bilo vse surovo, so v zadnjem času dodali še mesni meni, na katerem prednjači črni angus. Imajo zunanji žar in zunanjo kuhinjo, pravijo pa, da je vsa zelenjava z njihovega vrta. Ob četrtkih imajo jazz večere, cene glavnih jedi ne gredo preko 20 evrov, imajo pa tudi 100 etiket različnih steklenic – najdražja je okoli 100 evrov.
Kjer je prostor za enega, je še za drugega. Če je Pojoda zasedena, se gostje lahko zadovoljijo z Lolo, ki na otoku deluje od leta 2012. Enostavna, a moderna mediteranska kuhinja, kjer lahko dobite za začetek karpačo hobotnice (za 15 evrov) ali solato iz sardel (za 10 evrov), za glavno jed pa ribo na žaru ali v pečici (za 25 evrov) ali pa biftek (za 20 evrov). Pri Jutarnjem hvalijo njihovo ribjo zloženko in pravijo, da je na voljo 14 različnih etiket vina. Najdražja buteljka vas bo stala 50 evrov.
V najboljšem lokalu na Braču (ob eni najlepših peščenih plaž) imajo kar 100 različnih buteljk vina, hrvaška, italijanska in francoska. Najdražje je kakšnih 300 evrov (dom perignon 2000). Jedi so veliko cenejše, menda je najdražja glavna jed kakšnih 15 evrov. A ocenjevalcev niso povsem prepričali. Prisodili so jim komaj dvojko, čeprav se takole na daleč zdi njihovo razumevanje lokalne kuhinje kar zanimivo: bučni njoki s štirimi siri, njoki z jastogom, kuhana jagnjetina, teletina izpod peke, jagenjčkovo drobovje na žaru…
Mnogi turisti se za Hvar odločijo tudi zaradi tega, da se vsak dan vozijo na bližnje majhne, robinzonske Peklene otoke. Je pa seveda to lepa priložnost tudi za tiste, ki imate svoja plovila. Restavracija Palmižana Meneghello ima namreč svoj pomol, kjer je mogoče parkirati tako jahto kot jadrnico. Ponudba hrane je običajna. Ob vseh ribjih jedeh Jadrana vam spečejo tudi kak zrezek ali biftek (okoli 30 evrov). Hvalijo pa palmižansko gregado (ribja enolončnica). Imajo trideset različnih buteljk vina, najdražja je okoli 300 evrov.
