Če verjamete ali ne, se prej tega niti nisem zavedal. S prijatelji smo delovali bolj na principu trenutnega stanja. Če je bila sončna nedelja, smo se usedli na kolo in šli na sladoled ali pa plezali po drevesih in počeli še kaj drugega. Skratka, ozrli smo se skozi okno in če je deževalo, smo ostali doma, če ne, smo šli ven. Nihče ni pomislil, da bi morda načrtoval vnaprej, kaj bomo počeli naslednji dan. Mogoče se danes to sliši neumno, ampak to je bila neke vrste svoboda, neobremenjenost. »Bomo pa drugič…«
Ali si lahko privoščite tak način razmišljanja in obnašanja? Ali bolje, ali smo postali sužnji načrtovanja našega življenja, v katerem mora biti vse vnaprej načrtovano, predvideno? Zakaj svoboda? Ker se pogosto jezimo ali pa smo slabe volje, če nam načrti padejo v vodo. Pogosto dobesedno, saj nas največkrat zmoti dež. A občutenje vremena, ali je primerno za naše aktivnosti ali ne, je po svetu precej različno. Pri nas so nas starši dostikrat svarili, naj ne gremo ven, »ker dežuje in boš moker«. Kot da smo iz sladkorja in da nam dež škodi.
Prakse po svetu pa so precej različne. V deželah, kjer pogosto dežuje, kjer je vreme bolj spremenljivo kot pri nas, jim očitno ne preostane drugega, kot da se ne ozirajo kaj dosti na dež in počnejo stvari zunaj tudi, kadar dežuje. V vrtcih peljejo otroke ven v dežju, otroci skačejo po lužah – se spomnite, kako radi smo/ste to počeli v rosnih letih? – in najbrž se res ne podre svet zaradi tega. Seveda morajo tako misliti tudi starši, in očitno tako mislijo. V Angliji sem videl ljudi, ki so zjutraj kolesarili v službo po dežju, pa še dežnikov niso imeli. Morda kakšno vetrovko, nekateri pa še tega ne. Res je, da je tam dež ponavadi rahlejši, pogosto dežuje tako na drobno, a na gosto, da ne veste, ali bi odprli dežnik ali ne, in če ga ne odprete, ste mokri, če pa ga, se vam zdi, da ste smešni… Znanec na Norveškem je delal drva v dežju, pa je bil na koncu ves premočen. In? Drva so bila narejena, njemu pa ni bilo nič.
Zdi se mi, da smo pri nas res malce mehkužni glede tega. Je pa res, da imamo veliko več suhih dni na voljo za naše delo in zabavo kot recimo na Norveškem. Vse je torej v naših glavah.
