Čeprav je monarhov govor skoraj povsem enak že od srednjega veka, ga mediji vsako leto vnovič razlagajo od a do ž, številni Otočani pa spremljajo od a do ž, kot bi ga doživljali prvič. Tudi glavna »zvezda« te predstave, ki najstarejše Otočane s kraljevskimi kočijami, fanfarami in pompom spomni na čase imperija, je ista: kraljica Elizabeta II. Med dolgo vladavino, ki se je začela leta 1952, tega govora ni imela samo dvakrat, ko je bila visoko noseča s tretjim in četrtim otrokom. Letos je »nastopila« že petinšestdesetič. Prvič je imela 26, zdaj ima 90 let. Skoraj vse je bilo kot vedno. Od pozlačenih kočij do rdeče-zlatih konjenikov in imperialne krone, ki tehta dober kilogram. Letos sta s princem Filipom, ki bo junija star 95 let, prvič v parlamentu uporabila dvigalo, da bi se izognila 26 stopnicam.
Simbolični ritual
Vsi deli tega rituala nekaj simbolizirajo. Kraljica ima govor v razkošnejši lordski zbornici, med nekoč svojimi (aristokrati), ne v skromnejši poslanski zbornici, med zastopniki podanikov. Ponje pošlje uradnika, ki mu rečejo črna palica, ker je oblečen v črno in ima palico. Vrata poslanske zbornice mu zaloputnejo pred nosom, da povejo, da so pravi oblastniki poslanci, ne pa monarh. Seveda vsako leto popustijo in ga spustijo noter, da jim pove, da kraljica zahteva njihovo prisotnost v lordski zbornici. Najboljši trenutek pri tem je že 46 let vzklik levičarskega laburističnega poslanca Dennisa Skinnerja, ki edini ostane v poslanski zbornici. Letos je vzkliknil »Roke proč od BBC-ja!«, ker konservativna vlada poskuša BBC vsaj zmanjšati, glede na to, da si ga ne upa privatizirati.
Njena vlada bo… reformirala zapore
Preostali poslanci poslušno odkorakajo v lordsko zbornico, kjer morajo stati in se drenjati, medtem ko gospodje lordi udobno sedijo. Povedeta jih premier in vodja opozicije. Konservativec David Cameron to počne že od leta 2010, levičarski vodja laburistov Jeremy Corbyn pa je letos prvič odšel na to pot. Cameron je med sprehodom poskušal začeti civiliziran pogovor s Corbynom, pa mu ni uspelo. Verjetno zaradi precej neciviliziranega Cameronovega odnosa do Corbyna v poslanski zbornici, v kateri je pogosto doma pobalinsko vedenje. Tudi premierjevo.
»Moja vlada bo…« je začetek vsakega novega odstavka kraljičinega govora, ki ga napiše vlada. Skoraj vsak napoveduje nov predlog zakona. Teh je bilo letos 21. Med njimi ni bilo nobenega spornega za vladajočo konservativno stranko, ki si je v laseh zaradi bližnjege referenduma o članstvu v EU. Vse sami mehki predlogi zakonov, o katerih se vsi strinjajo: od predloga o digitalni ekonomiji, po katerem naj bi vsako gospodinjstvo imelo zakonsko pravico do hitre internetne povezave, do zakona o modernem transportu, po katerem naj bi vlada vlagala v razvoj avtov brez voznika, električnih avtov in celo v proizvodnjo »komercialnih vesoljskih letal«, ki niso ena izmed reči, o katerih bi Otočani prav veliko razmišljali. Novost prinaša predlog zakona o reformi zaporov in sodišč, ki napoveduje največjo reformo zaporov od viktorijanskih časov do zdaj. Glavno, kar zaseda otoške misli v zadnjih tednih, je kraljica (vlada) odpravila v kratkem stavku: »Vlada bo imela referendum o članstvu v EU.« Še en stavek je zvenel kot spodbuda volilcem, naj glasujejo za: »Moji ministri bodo vzdrževali suverenost parlamenta in prevlado poslanske zbornice.« Zdi se, da je vlado pri sestavljanju letošnjega programa vodil Cameronov strah, da čez sedem tednov ne bo več premier, če bo poražen na referendumu. Vseeno so evroskeptični kritiki iz njegove stranke našli razlog za napad na Camerona. V programu ni bilo predloga zakona o suverenosti, ki ga je napovedal na začetku leta. Ta naj bi zagotavljal prevlado britanskega parlamenta nad institucijami EU. Camerona so zagovorniki brexita obtožili, da hoče pri volilcih ustvariti vtis, da je v pogajanjih z EU dosegel napovedane reforme EU. Če bi ta zakon vključil v zakonodajni program, bi priznal, da mu to ni uspelo. V vsakem primeru je bil »kraljičin« govor letos v veliki senci prihajajočega referenduma. Tako zelo, da mu opozicija očita, da ne vsebuje ničesar, kar bi pomagalo družinam z nizkimi zaslužki, da bi se lažje pretolkle iz meseca v mesec. Zadnje, kar jih zanima, so avti brez voznika ali vesoljska letala.
