Včeraj, samo šest tednov pred referendumom o članstvu v EU (23. junij), sta imela odmevna govora premier David Cameron ter poslanec in zdaj že bivši londonski župan Boris Johnson, oba konservativca, vendar v nasprotnih kampanjskih taborih. Cameron kot zagovornik članstva prvi, Johnson kot neuradni kolovodja odhoda drugi. Johnson, ki je poskusil nevtralizirati premierjeva zelo resna opozorila o tem, da bi britanski odhod ogrozil mir v Evropi, je obenem na veliki zvon obesil novo domnevno definicijo označbo. Ta naj bi bil nič drugega kot velik projekt evropskega liberalizma. Občasno se je Johnson celo norčeval iz nekdanjega osebnega prijatelja.
Ne splača se tvegati
»Britanija je v preteklosti že obžalovala to, da je Evropi obrnila hrbet. EU je pomagala pobotati države in ohraniti mir. Izolacionizem ni nikoli dobro služil Britaniji,« je dejal Cameron pred napisi tabora zagovornikov članstva: močnejši, varnejši, na boljšem. Cameron je dejal, da mir in varnost, ki ju je Evropa uživala v novejšem času, nista zagotovljena.
Z odhodom bi tvegali vrnitev v čase konkurenčnih nacionalizmov v Evropi. Medtem ko je bil v Evropi od leta 1945 v glavnem mir, sta minili samo dve desetletji od vojne v Bosni, nedavno pa je bila Rusija v vojni z Gruzijo in Ukrajino. »Smo lahko brez najmanjše sence dvoma prepričani, da sta mir in stabilnost v Evropi zagotovljena? Je to tveganje, ki se splača? Sam tega ne bi nikoli prehitro domneval,« se je spraševal in si odgovoril Cameron.
Nedomoljubno strašenje?
Johnson je medtem dejal, da so antidemokratske težnje EU sila nestabilnosti in odtujitve. In bizarno dodal, da je EU delno odgovorna za vzpon skrajne desnice v Evropi. Kot primer je navedel prvo volilno zmago avstrijske skrajne desnice po tridesetih letih prejšnjega stoletja. Najbolj napadalen in norčav je bil v odgovorih na novinarska vprašanja po govoru.
Čeprav Cameron ni omenjal tretje svetovne vojne, je Johnson dejal, da je zelo čudno, da nas premier, ki je razpisal referendum, opozarja, da bo izbruhnila tretja svetovna vojna, če ne glasujemo za to, da ostanemo v EU. »Največja grožnja, ki jo sam vidim, je ta, da bo njegov tabor še naprej širil strašljive zgodbe o tretji svetovni vojni, črni kugi in drugem…« je dejal in dodal, da je strašenje te vrste nedomoljubno. Trdil je celo, da je EU spodkopala, ne pa povečala mir v Bosni in Ukrajini. Po njegovem je Nato zagotavljal mir v Evropi, ne pa EU. Po tem, kar je rekel, je mogoče celo sklepati, da je bila EU kriva tudi za ruski poseg v Ukrajini. Ker jo je provocirala.
Na svojo novo definicijo brexita je opozarjal že nenavaden naslov Johnsonovega govora: Liberalni kozmopolitski zagovor glasu za odhod. V njem je dejal, da je brexit velik projekt evropskega liberalizma, in sicer na podlagi trditve, da je EU izgubila svojo demokratično legitimnost in da kljub vsem visokim idealom, s katerimi se je začela, predstavlja stari režim. Obstanek v EU je podprl novi londonski župan, laburist Sadiq Khan, za katerega je glasovalo več kot 1,3 milijone Londončanov, kar je največji in najbolj demokratičen mandat v britanski zgodovini.
