Tudi drugi poskus SDS, da Milan Brglez odide z mesta predsednika državnega zbora, ni uspel. Predlog za njegovo razrešitev je na tajnem glasovanju podprlo 22 poslancev, 51 pa jih je bilo proti. Da predloga SDS ne bodo podprli, so v razpravi napovedali tudi poslanci opozicijskih NSi in ZL, saj menijo, da je presoja Brglezovega ravnanja na ustavnem sodišču.
Kdo je kršil človekove pravice?
Brglez si je ogorčenje slovenskih demokratov tokrat prislužil z odločitvijo, da ne določi roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude sindikata delavcev migrantov. »Te pravice predsednik državnega zbora po nobenem zakonu nima in takšna odločitev je očitna kršitev ustavnega načela zakonitosti,« so danes vztrajali v SDS. Prav tako so prepričani, da je Brglez posegel v temeljne človekove pravice, ki jih daje ustava vsem, ki so želeli sodelovati pri zbiranju podpisov. Ob tem so poslanci SDS razkrili, da bi širše zbiranje podpisov doživela najmanj dva izmed zakonov, za katere so delavci migranti vložili referendumsko pobudo. Iz opisa vsebine teh dveh zakonov je mogoče razbrati, da bi se to zgodilo zakonu o partnerski zvezi in zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
»Prosim vas lepo, da ne opletate s človekovimi pravicami takrat, ko vam to koristi, sicer pa dokazljivo ravnate proti njim. Vi in vaši civilnodružbeni instrumentariji protestirate pred sodišči in slovenska sodišča označujete kot krivosodje,« je na očitke SDS odgovarjal Brglez. Predstavnikom največje opozicijske stranke je tudi očital, da ga ocenjujejo za fašista, samodržca, komunista, doktorja naravnega prava, v preteklosti pa so zahtevali več referendumov o izbrisanih. »Zahtevali ste torej referendume o tematiki, do katere se je evropsko sodišče za človekove pravice jasno opredelilo, da gre za kršitev temeljnih človekovih pravic. Lahko bi vas bilo sram, da človekove pravice zlorabljate v politične namene,« je bil oster predsednik parlamenta.
Na vrsti je ustavno sodišče
Po prepričanju političnega analitika Bogdana Biščaka se je Brglez z odločitvijo, da ne bo razpisal zbiranja podpisov za referendume, na seznamu sovražnikov SDS uvrstil visoko, kar mu pri ohranjanju položaja predsednika parlamenta vsekakor ne koristi. V javnosti, še zlasti na levici in tudi med neopredeljenimi volilci, pa je pridobil, saj večina volilcev referendumov ne podpira. »Vendar to, da je Brglez javnomnenjsko pridobil, ne koristi nikomur, tudi njemu ne. S tem nima kaj početi. Koristilo bi mu v primeru, če bi kandidiral za predsednika države, kar pa je malo verjetno.«
Na vprašanje, ali bi bil lahko Brglez alternativa Miru Cerarju, dolgoletni generalni sekretar LDS in Zares odgovarja, da ne. »Nihče ne more biti alternativa Cerarju, če se ne bo ta sam odločil za odhod. Če bi to storil, pa bi bil Brglez gotovo tisti, ki bi lahko prevzel vodenje SMC.« Biščak tudi ocenjuje, da v ozadju Brglezovega nerazpisa zbiranja podpisov za referendume stoji Cerar. V prvem odzivu na takšno potezo predsednika DZ je bil Biščak na twitterju sicer zelo kritičen. Po njegovem prepričanju bodo sedanji podporniki Brglezove odločitve bistveno manj navdušeni, če bo prvak SDS Janez Janša ob morebitni volilni zmagi po svoje tolmačil referendumske pobude, ki mu ne bodo všeč.
Partner v raziskovalni družbi Valicon Andraž Zorko glede na svoje dojemanje Brgleza pričakuje, da bo ta odstopil z mesta predsednika državnega zbora, če bo ustavno sodišče razsodilo, da je bila njegova odločitev o nerazpisu zbiranja podpisov za referendume protiustavna. Zaradi delitve na naše in vaše pa mu takšna odločitev ustavnega sodišča po Zorkovi oceni v javnosti ne bo škodovala. Če bo ustavno sodišče Brglezu pritrdilo, pa bo ta pridobil velik kapital. »Če bi levosredinski pol ugotovil, da SMC nima več prave moči za naslednje volitve in bi iskali nov obraz, bi bil Brglez s tem kapitalom vsekakor dober kandidat,« meni Zorko.
