»Gre za šolski primer zlorabe pravice do referenduma,« je na posvetu pri predsedniku republike o referendumskih zahtevah sindikata delavcev migrantov dejal pravnik Matej Avbelj. Tudi večina drugih pravnikov, ki jih je na posvet sklical predsednik republike Borut Pahor, je potezo predsednika DZ Milana Brgleza, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za referendume, ocenila za pravilno. Pahor je tako ukaze o razglasitvi zakonov, ki mu jih je v razglasitev poslal Brglez, podpisal.
Avbelj je pojasnil, da je zloraba opredeljena kot uporaba v nasprotju z namenom, s katerim je dana. Pobudniki referendumov so jasno povedali, da nimajo nikakršnega interesa v zakonodajnih postopkih. Z njimi želijo izboljšati svoj davčni položaj, za katerega je ustavno sodišče že ugotovilo, da je nezdružljiv s slovensko ustavo, je še dejal Avbelj.
Pirnat: Pobudniki bi morali imeti pravico do sodnega varstva
Z izjemo Rajka Pirnata so se strokovnjaki strinjali, da je predsednik republike zakone dolžan razglasiti in da lahko podpis odkloni le, če gre za očitno kršitev. »In v tem primeru ne gre za takšno kršitev,« je po posvetu povedal Ciril Ribičič. Po besedah Igorja Kaučiča razglasitev zakona namreč zadržijo trije razlogi, in sicer če zakon ni bil sprejet po predpisanem postopku, če ni bil spoštovan suspenzivni veto državnega sveta ali če ni bila spoštovana referendumska odločitev.
Pirnat meni, da bi morali imeti pobudniki referenduma pravico do sodnega varstva, v katerem bi se lahko izjasnili o očitkih, da zlorabljajo pravico do referenduma. To je bil namreč razlog, da je Brglez zavrnil določitev roka za zbiranje podpisov. Po njegovi oceni bi morala Brglez in Pahor predhodno opraviti presojo, ali imajo pobudniki pravico do omenjenega varstva. Zlasti Brglez bi moral počakati, da vidi, ali bodo pobudniki sodno varstvo uveljavljali, je dejal. Pahor sicer po Pirnatovem mnenju kljub temu ne ravna neustavno. »Imam pa pomisleke o tem, kako se je z več koraki pobudnikom onemogočilo, da bi uveljavljali učinkovito pravno varstvo.«
