»Odločitev o nerazpisu zbiranja podpisov sem sprejel, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo, in ne zato, kot mi nekateri zlonamerno očitajo, da bi ga omejil ali celo odpravil. Gre za zaščito ustave in s tem za zaščito demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice.« Tako je predsednik državnega zbora Milan Brglez pospremil svojo odločitev, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov za referendume o treh zakonih, ki jih je v začetku prejšnjega tedna zahteval Sindikat delavcev migrantov Slovenije (pred tem so delavci migranti vložili in nato umaknili pobudo za referendum o dveh zakonih, konec prejšnjega tedna pa še za tri zakone). Medtem ko pravni strokovnjaki Brglezovi odločitvi tako rekoč soglasno pritrjujejo, so v političnih vrstah mnenja različna. Najbolj ogorčeni so v največji opozicijski stranki SDS, kjer so že vložili predlog za Brglezovo takojšnjo razrešitev s čela DZ.
Diskvalifikacija, nato likvidacija
»To je bila ena mojih najtežjih odločitev v tem mandatu,« je včeraj poudaril predsednik parlamenta in jo utemeljil z objektivnimi okoliščinami, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma. Poudaril je, da predstavniki sindikata niso pojasnili, katere določbe so za državljane škodljive, da so vložili vrsto referendumskih pobud, da se niso vključevali v zakonodajni postopek, da so zakoni, za katere so zahtevali referendum, vsebinsko povsem nepovezani... Zakonodajnopravna služba DZ je ugotovila, da so »podani ustavno utemeljeni razlogi, da predsednik državnega zbora ne določi koledarskega roka za zbiranje podpisov volilcev za podporo zahtevi za razpis referenduma«.
Pričakovano pa so se – tako pravi Brglez – na njegovo odločitev oglasili predstavniki SDS in njihovi sateliti: »Z menoj so začeli obračunavati po načelu, ki ga sami najbolje obvladajo, in sicer najprej diskvalifikacija in nato likvidacija.« Izjave, da je samodržec, da daje prednost teroristom pred Slovenkami in Slovenci, da uvaja diktaturo..., po prepričanju predsednika državnega zbora največ povedo o tistih, ki jih izrekajo.
V SMC podpora, v SDS zgroženi
Na Brglezovo stran so se odločno in enotno postavili poslanci SMC. Manj navdušeni so v koalicijski SD. Kot je dejal vodja njihove poslanske skupine Matjaž Han, se v SD zavedajo, da gre pri vloženih referendumskih pobudah sindikata delavcev migrantov na neki način tudi za izsiljevanje, vendar pa bi se moral problem reševati s pogovori v vladi. Socialne demokrate moti, da je Brglez odločitev sprejel brez usklajevanja s koalicijskimi strankami, in ga opozarjajo, da z odločitvijo prevzema tako pravno kot politično odgovornost.
V SDS pa so prepričani, da Brglezova poteza predstavlja eno najnižjih točk dela katerega koli predsednika državnega zbora doslej. »Prepričan sem bil, da je gospod Brglez že dosegel dno, sedaj pa vidim, da ga z vsako tovrstno odločitvijo še poglablja,« je ocenil poslanec SDS Vinko Gorenak. Po prepričanju slovenskih demokratov je predsednik DZ s svojo odločitvijo grobo kršil ustavo in zakon, verjamejo pa, »da bo ustavno sodišče stvari postavilo na svoje mesto«. Delavci migranti so sicer včeraj že napovedali ustavno pritožbo.
Pravniki na Brglezovi strani
Tudi v Novi Sloveniji pričakujejo Brglezov odstop, če sodišče ne bo potrdilo njegove odločitve. Pri tem pa ne gre spregledati, da je pravni strokovnjak Janez Pogorelec, ki je predsednik strokovnega odbora NSi za pravosodje, o vlaganju referendumskih pobud pred dnevi na TVS dejal, da se pravica konča tam, kjer se začne zloraba. »Če bi mislil, da je prišlo do zlorabe pravice, in bi bil predsednik DZ, bi tak zakon poslal predsedniku republike, če bi bil predsednik republike, pa bi ga poslal v objavo. Dvomim, da bi ustavno ali katero drugo sodišče zaščitilo neko zlorabo pravice,« je dejal Pogorelec.
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic sicer konkretnega primera ni študiral, meni pa, da ima Brglez prav. Ravnanje sindikata delavcev migrantov je namreč po Krivičevi oceni »očiten primer zlorabe prava«.
Profesor na pravni fakulteti Igor Kaučič se strinja, da predsednik državnega zbora nima lahkega dela, saj pri očitanju zlorabe pravice do referenduma ne gre za enostavno presojo. Vendar pa vidi v zadnjih številnih vloženih pobudah za zbiranje podpisov kar nekaj elementov zlorabe. Ob tem Kaučič spominja, da se je pri večkratnem vlaganju referendumske pobude, s katerim se je skušalo pred več kot desetimi leti preprečiti uveljavitev zakona o izbrisanih, ustavno sodišče že opredelilo, da mora v primeru zlorab predsednik državnega zbora ukrepati. Je pa treba takšno ravnanje utemeljiti.
Predsednik DZ je včeraj tri zakone, za katere je zavrnil zbiranje podpisov za razpis referenduma, že poslal v razglasitev predsedniku republike Borutu Pahorju. V Pahorjevem kabinetu so poudarili, da glede na ustavno ureditev in dosedanje strokovne razlage predsednik republike ne more in ne sme zavrniti razglasitve zakona. Ker pa gre tokrat prvič za dileme postopkovne narave in ker se želi Pahor izogniti slehernemu dvomu, se bo danes posvetoval z nekaterimi uglednimi pravnimi strokovnjaki.
