»Lipica naj postane enotna. Zavzemamo se za takojšnjo združitev Kobilarne Lipica in družbe Lipica Turizem v enovito podjetje v državni lasti brez možnosti odtujitve katerega od njenih delov. Podjetje naj opravlja javno in tržno dejavnost. Odgovorno za Lipico naj postane ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,« je jasen Stanislav Renčelj, predsednik in pobudnik novoustanovljene civilne iniciative za Kobilarno Lipica. Renčelj je bil dolgoletni vodja investicij v kobilarni in njen nekdanji direktor, v iniciativi pa je zbral več nekdanjih zaposlenih v kobilarni. Prepričan je, da se bodo kobilarni lahko boljši časi pisali le, ko bo celotno aktualno vodstvo z Boštjanom Bizjakom na čelu zamenjano.
O usodi Lipice bodo predvidoma danes na seji državnega zbora odločali poslanci. Stranki SMC in DeSUS sta namreč mimo za kmetijstvo in Lipico pristojne stranke SD v parlament vložili predlog, ki pristojnosti za Lipico s kmetijskega prenaša na gospodarsko ministrstvo. Družbi pa dovoljuje opravljanje tudi gostinske in turistične dejavnosti, s katero se je doslej ukvarjala že dlje časa insolventna Lipica Turizem. Predlog so že podprli člani matičnega odbora za gospodarstvo, podpira ga tudi direktor družbe Lipica Turizem. Nasprotujejo mu na ministrstvu za kmetijstvo in v sami Kobilarni Lipica, na neskladja opozarjajo v vladni službi za zakonodajo.
Kraševci enotno za zakon
Renčelj je prepričan, da je bila razdelitev Lipice leta 2007 na kobilarno in turistično-gostinski del strateška napaka. Zavzema se za postavitev konja na prvo mesto, sodelovanje kobilarne s Postojnsko jamo, Parkom Škocjanske jame, Krasom in Štanjelom, za racionalizacijo gostinskih storitev znotraj Lipice in vzgojo domačega konjeniškega kadra. Podporo je iniciativa našla tudi med župani štirih kraških občin in njihovimi občinskimi svetniki. »V podpori temu zakonu smo enotni. Civilna iniciativa je pokazala tudi na to, da v Lipici ni problem samo v bazenih in objektih, ampak tudi v konjereji. Obstoj lipicanca ni pod vprašajem, je pa necenjen in popolnoma zapostavljen,« je prepričan sežanski župan Davorin Terčon. Po sprejetju zakonodajnih sprememb in njegovi kasnejši celoviti prenovi župani upajo tudi na večjo vlogo lokalne skupnosti v kobilarni. »Vse uspehe je kobilarna dosegla, preden je prešla iz lokalnih v državne roke,« zatrjuje Terčon.
Kobilarna: Nad zakonom smo šokirani
Aktualni vršilec dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak se s tem ne strinja, tudi o kraški enotnosti ni povsem prepričan. »Leta 1996 je morala država lokalni skupnosti kobilarno dobesedno prevzeti, da ni propadla. Aktualna sprememba zakona pa bi za kobilarno, ki se je ravno sanirala in zopet pridobiva veljavo ter ugled, znova pomenila razbitje,« odgovarja Bizjak. »Zelo smo proti temu predlogu. Zaskrbljeni smo tako mi kot stroka in dunajska jahalna šola. Trženje bi iskalo prihranke pri konju,« pojasnjuje in dodaja, da jih resno skrbi tudi prihodnost skupne prijave vseh lipicanskih kobilarn za vpis na seznam Unescove svetovne dediščine. »Vsi pritiski in najintenzivnejši napadi na nas so se začeli ravno po uspešni izpeljavi prvih pristopnih korakov k skupni kandidaturi,« utemeljuje Bizjak navedbo, da si lokalna skupnost očitno Unescove nominacije ne želi.
