Pobude za vpis kulturne dediščine na sezname Unesca se v zadnjem času kar vrstijo. Nazadnje smo lahko slišali, da si na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine želijo vse evropske lipicanske kobilarne. Pobuda je prišla iz Kobilarne Lipica, kjer si od tega obetajo promocijo in ohranitev dediščine. »Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da bo Kobilarna Lipica postala četrta slovenska znamenitost, vpisana na prestižni Unescov seznam. Vpis namreč ne pomeni zgolj promocije Kobilarne Lipica, ampak tudi obvezo, da jo bo Slovenija ohranjala za dobrobit vsega človeštva,« meni direktor kobilarne Boštjan Bizjak.
Včasih zgolj lažno upanje
Željo po Unescu so nedavno izrazili tudi v Goriških brdih, kjer upajo na skupen čezmejni vpis z italijanskim delom Brd. Tudi snovalci Poti miru v Posočju aktivno delujejo v tej smeri. Ne skrivajo, da je ob stoletnicah 1. svetovne vojne njihov cilj Unescov seznam svetovne dediščine. Za cilj razglasitve so si zadali leto 2018 oziroma 2019. »Dokazano je, da takšen vpis že v prvem letu prinese več obiskovalcev in nove možnosti turizmu. Ta prostor to potrebuje,« je prepričana zgodovinarka Petra Svoljšak, ki sodeluje pri pripravi dokumentacije za vpis.
Gašper Hrastelj z urada za Unesco pojasnjuje, da povečevanje zanimanja za Unesco ni samo občutek, ampak realnost. »Število pobud velja pripisati več različnim dejavnikom in razlogom. Zagotovo pa lahko potrdim, da se je prepoznavnost Unesca v Sloveniji v zadnjih letih močno povečala,« pravi Hrastelj. Na uradu zbirajo vse posamezne pobude za vpis in koordinirajo nadaljnje postopke nominacij. Priznajo pa, da se ravno vsi pobudniki pred objavo namere v javnosti z njimi ne posvetujejo. In tako ustvarjajo nepotreben pritisk oziroma lažno upanje.
Unesco ni samo svetovna dediščina
Ob Unescu večinoma pomislimo na prestižni seznam svetovne dediščine, na katerega ni tako preprosto priti. V Sloveniji je to doslej uspelo Škocjanskim jamam, prazgodovinskim koliščem na Ljubljanskem barju in idrijski dediščini živega srebra. Malokdo pa ve, da Unesco ni samo to. Unesco namreč obsega tudi druge sezname dediščine, na katere je že vpisanih devet slovenskih znamenitosti, štiri pa se za vpis potegujejo. Na uradu priznavajo, da osredotočenost ljudi samo na seznam svetovne dediščine pogosto postavlja v ozadje njihove uspehe pri drugih Unescovih programih in projektih, ki imajo prav tako izjemen odmev in pomen v mednarodnem merilu.
Na seznam mednarodno pomembnih mokrišč so vpisani Sečoveljske soline, Cerkniško jezero z okolico in Škocjanske jame. V programu človek in biosfera najdemo vpisana tri slovenska biosferna območja: Julijske Alpe, Kras ter Kozjansko in Obsotelje. Program spomin sveta varuje dokumentarno, pisno in bibliografsko dediščino, med drugimi tudi del Supraseljskega kodeksa, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Začela so se tudi že pogajanja o pobudi, da bi na seznam uvrstili Brižinske spomenike. Na seznamu geoparkov Slovenijo zastopata čezmejni geopark Karavanke/Karawanken in geopark Idrija. Na uradu za Unesco pa so prejeli tudi pobudo za ustanovitev geoparka na območju Krasa. Na seznam nesnovne kulturne dediščine bi lahko že letos prišel škofjeloški pasijon. Slovenija pa se namerava pridružiti tudi skupini držav, ki želijo na to listo uvrstiti mediteransko prehrano.
