Zelo sem zadovoljen. Bilo je nekaj napak, ki se ne bi smele zgoditi, a večjega vpliva na izide ni bilo. Sojenje je podobno kot v minulih sezonah, zaradi večje medijske pokritosti tekem pa so napake opaznejše.
Katere so največje slabosti in težave s sodniki na slovenski sceni?Nič ni drugače kot v Evropi. V ospredju je zaščita igralcev pred nasilno igro ter presojanje nedovoljenih položajev in igra z roko. Slovenska liga je specifična po tem, da je več stika kot na tekmah najboljših klubov, kar je povezano s kakovostjo igralskega kadra. Na vrhunskih tekmah imajo sodniki glede prekrškov lažje delo, ker pa je ritem hitrejši, je naloga težja.
Zakaj slovenski sodniki po tekmah javnosti ne smejo pojasniti svojih odločitev?Ni prepovedi. V Nemčiji sodniki dobijo posnetek dogodka s kamerami z več zornih kotov in se nato odločijo, ali bodo dali izjavo. Pri nas sodniki še nimajo možnosti ogleda kakovostnih posnetkov takoj po tekmi, zato svojih odločitev ne komentirajo.
Igralca, ki igra slabo, trener posede na klop ali tribuno. Kako so kaznovani sodniki, ki delajo napake, saj tega ne poveste javno?Stališča Fife in Uefe je, da se s takšnimi stvarmi ne gre v javnost. Delamo enako kot večina evropskih držav. Če je igralec v slabi formi več tekem, gre na klop, ne pa že po eni. Enako naredimo s sodniki. Niso kaznovani tako, da nekaj tednov ne sodijo, saj menimo, da morajo biti v pogonu, ampak so delegirani na manj pomembne tekme ali v nižji rang tekmovanja.
Kakšni so nasploh slovenski sodniki?Večina je samokritična. Sami vedo, kaj so naredili narobe. Na seminarjih, ki jih imamo vsak mesec, je diskusija odprta, na koncu pa mnenja poenotimo. Včasih deset ljudi gleda posnetek, pa jih pet reče eno, preostalih pet trdi drugače. Na koncu mi povemo, kaj je prav. Skušamo zagotoviti uniformnost odločitev.
Ali je v Sloveniji dovolj sodnikov?Imamo dovolj sodnikov, da tudi na nižjih ravneh tekmovanja tekmo pokrijemo s tremi sodniki. Avstrija ima težave s kadri in na nižjih ravneh je na tekmi tudi le po en sodnik.
Glede na majhnost Slovenije kar trije sodniki – Skomina, Jug in Vinčič – sodijo pomembne mednarodne tekme. Ali je to povezano z vašo visoko funkcijo v sodniški komisiji Uefe?Moj položaj v Uefi jim ne škoduje. Treba jim je dati priložnost, oni pa so tisti, ki jo izkoristijo. Očitno znajo in so sposobni.
Včasih imamo občutek, da na tekmah v tujini svoje delo opravijo bolje kot v Sloveniji.Se kar strinjam. Zahtevamo, da morajo imeti enak odnos na tekmi tretje lige ali v ligi prvakov. Vaša trditev bolj velja za tiste, ki redno sodijo v prvi ligi, občasno pa na tekmah v drugi ali tretji ligi niso na pravi ravni.
Ali slovenske sodnike vabijo v druge države, da kot nevtralni sodijo pomembne tekme v tujih ligah?Da. Vabila so bila iz Ukrajine, Romunije, Cipra... Ko se pogovarjava, Skomina sodi derbi za obstanek v Savdski Arabiji, kamor ga je povabil Howard Webb, velikokrat je v Katarju. Mi pomagamo, načeloma pa to ni prav, ker to pomeni, da nimajo zaupanja v svoje sodnike. NZS ne bi dovolila, da bi ligaške tekme sodili tuji sodniki.
Sodniki ste zelo vplivni v slovenski nogometni zvezi, kjer imate pomembne funkcije.Tako ni le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah. Sodniki po koncu kariere večinoma ostanejo v nogometu, drugi udeleženci pač ne.
Kako vam je uspelo poenotiti različne šole sojenja v Evropi, da je enako merilo na mednarodnih tekmah?To je področje, na katerem je bil narejen največji napredek v zadnjih desetih, petnajstih letih. Če izvzamemo angleško prvenstvo, ki je specifično, so odločitve v nemški, italijanski, španski ali slovenski ligi v enakih situacijah zelo podobne. Tudi angleški sodniki se na evropskih tekmah prilagodijo, v Angliji pa so drugačna pričakovanja vodstva lige, igralcev, medijev...
Kakšen je vrhunski sodnik?Imeti mora močan značaj, da ne podleže pritiskom, ne sme pa biti aroganten in samovšečen. Drugi pogoj je vrhunska telesna pripravljenost. Norme so tako hude, da jih ne bi vzdržal marsikateri igralec. Zdaj imamo poleg sprintov še jojo teste, ko gre za stopnjevanje obremenitev. To je izmenjava z 2 x 20 metrov intenzivnega teka z obratom in deset sekund počitka. Hitrost se stopnjuje in je na koncu 18 km/h. Tretji pogoj je, da čuti nogomet.
Koliko trenirajo sodniki?Vsak dan. Obvezna sta vsaj dva skupna treninga na teden. Skoraj vsak ima strokovnjaka za telesno pripravo.
Ste izmerili, koliko pretečejo?Na tekmah pod okriljem Uefe pretečejo med 10 in 12 kilometrov, torej so primerljivi z najboljšimi igralci.
Kako se pripravijo na tekmo? Ali se z ogledom posnetkov pripravijo prav za vsako tekmo posebej, da natančno vedo, kdo je grob, provokator, izsiljuje prekrške?Da. Pripravili smo jim program, da si lahko ogledajo prav vsako tekmo ekipe, ki ji bodo sodili. Lahko analizirajo tudi takšno podrobnost, kot je odziv ob izvajanju kota.
Klubi trdijo, da je strošek za sodnike prevelik, vi pa, da so zaslužki premajhni.Za vse, kar morajo početi, torej trenirati vsak dan, sem globoko prepričan, da so takse za prvo ligo, v kateri je za glavnega sodnika nekaj več kot 400 evrov, prenizke. Zaradi trenutne gospodarske situacije se je treba prilagoditi.
Če sodnik na mesec sodi štiri tekme, zasluži toliko kot povprečen igralec v manjšem klubu prve slovenske lige.Da, a ima zelo veliko odgovornost, zato ni naključje, da Uefa dobro plačuje sodnike.
Koliko zaslužijo sodniki na evropskih tekmah?Sodniki so razvrščeni v kakovostne razrede. Honorar za sodnika v elitni skupini, v kateri je med petnajsterico tudi Skomina, je 5600 evrov na tekmo ne glede na rang tekmovanja. Sodniki v prvi skupini za tekmo prejmejo 3100 evrov. Od četrtfinala naprej je še dodatek 1000 evrov.
Sodniki ste uvedli prakso izobraževanja igralcev in trenerjev. Takšen način dela pred evropskima prvenstvoma leta 2008 in 2012 se je pokazal za zelo učinkovitega.Enako bo tudi letos pred evropskim prvenstvom v Franciji. Vseh 24 reprezentanc bomo obiskali na pripravah v njihovih bazah. Sam bom predaval Hrvatom v Rovinju in Severnim Ircem v bližini Gradca.
Kakšni bodo trendi na letošnjem evropskem prvenstvu?Poudarek bo na zaščiti igralcev, torej kaznih za nasilno in brezobzirno igro, pri čemer bodo posebno pozorni na igro s komolci. Ničelna toleranca bo pri simuliranju.
Največ razprav je o igri z roko.Nekoč se je zapiskalo ob vsaki roki, nato skoraj ob nobeni, zdaj gremo spet nazaj. Pomemben bo položaj. Če bo roka blizu telesa, kazni ne bo.
Glede na to, kako je na derbiju Olimpija – Maribor v Stožicah Dejan Kelhar skočil na žogo, roke ni mogel imeti povsem ob telesu.Imel jo je blizu telesa. Ampak tega ne bi komentiral.
Kako je z nedovoljenimi položaji?Gremo nazaj proti začetku, ko se je piskalo veliko nedovoljenih položajev. Odločalo bo presojanje, kako igralec vpliva na nasprotnika.
Uefa zagovarja več sodnikov, Fifa pa tehnologijo. Kaj sploh delata pomočnika za golom?Tudi Uefa je uvedla tehnologijo na črti gola, ki bo že na evropskem prvenstvu in v naslednji sezoni na tekmah lige prvakov ter v ligi Evropa. Dodatna pomočnika za golom sta zelo koristna. Javnost meni, da gledata le črto, kar pa ni res. Odslej zaradi tehnologije ne bo treba gledati črte in se bodo lahko posvetili temu, za kar so za golom. To so dogodki v kazenskem prostoru. Odkar sta sodnika za golom, je v kazenskem prostoru precej manj vlečenja ob prekinitvah. Veliko je primerov, ko bi sodnik sprejel napačno odločitev, pa je od sodnika za golom prejel pravo informacijo.
Kdaj bo še več tehnologije kot pomoč pri sprejemanju odločitev?Eksperimenti so zdaj dovoljeni, preizkušali jih bodo na Nizozemskem z gledanjem posnetkov. Gre za ključne stvari: kazenski udarci, izključitve in nedovoljeni položaji.
