Tanke plastične nakupovalne vrečke, ki jih po navadi uporabimo le enkrat, so zaradi velikega smetenja okolja in negospodarne rabe naravnih virov pristale na črnem seznamu. Slovenija bo po nareku EU njihovo uporabo najpozneje do konca leta 2019 skušala omejiti z dodatnimi ukrepi, najverjetneje z uvedbo nove dajatve nanje. Toda prav nič manj škodljiva in okolju nevarna ni druga plastična embalaža, v katero so zaviti piškoti, elektronika in drugi izdelki na policah naših trgovin. Te plastike po odvitju izdelka v nasprotju z nakupovalnimi vrečkami praviloma sploh v nobenem primeru ni več mogoče ponovno uporabiti. Podobno so zaradi slabše vzdržljivosti enako ali celo še bolj kot tanke plastične nakupovalne vrečke okolju škodljive še tanjše zelo lahke plastične vrečke, v katere slovenski kupci nabirajo sadje in zelenjavo. Tudi njihove uporabe državam ni treba posebej omejiti.
Bolje nekaj kot nič
»Res je. Toda ali ni bolje, da se lotimo okoljsko nevarnih in slabo zasnovanih produktov drugega za drugim, kot pa da se jih sploh ne lotimo,« se retorično sprašuje Piotr Barczak iz evropskega okoljevarstvenega urada (EEB), ki povezuje evropske okoljevarstvene organizacije. »Plastične vrečke so dokazano najbolj vidno onesnaženje, ki ga povzroča embalaža, poleg tega pa se je za zmanjšanje njihove uporabe v okviru javnih konzultacij evropske komisije zavzelo več kot 70 odstotkov evropskih državljanov,« poudarja.
Temu, da je treba preprečiti nastajanje nepotrebnih odpadkov, pritrjujejo tudi v Trgovinski zbornici Slovenije. Toda za zagotavljanje predpisane higienske varnosti nepakiranih svežih živil so zelo tanke plastične vrečke po njihovem mnenju nepogrešljive. Stališču se pridružujejo tudi v Združenju kemijske industrije na Gospodarski zbornici Slovenije in v skupini Giz Grozd Plastika, ki združuje podjetja in spremljajoče institucije s področja industrije plastike.
V nasprotju z Barczakom sogovorniki iz vrst gospodarstva ne delijo prepričanja, da za najtanjše plastične vrečke za sadje in zelenjavo obstajajo dobre alternative. »Pri njihovem nadomeščanju z recimo papirnatimi vrečkami bi se lahko pojavil problem ustreznega umerjanja oziroma prilagoditve obstoječih tehtnic ali celo njihove menjave, kar bi podjetja dodatno obremenilo. Papirnate vrečke naj tudi ne bi prenesle enakih obremenitev – recimo vlage – kot plastične, na blagajni pa ne bi omogočale hitrega vpogleda v vsebino vrečke,« naštevajo v trgovinski zbornici. O neoporečnosti biološko razgradljivih vrečk je medtem podvomila kar evropska komisija sama, saj tudi drobni koščki plastike, na katere razpade takšna vrečka, v okolju lahko ostanejo še stoletja in ga celo še bolj obremenijo.
Slovenija za izjemo
Slovenija se je zato ob pripravljanju evropske zakonodaje zavzela za možnost izvzetja najtanjših vrečk iz ukrepov. »Slovenski potrošnik tradicionalno raje kot po predpakiranem sadju in zelenjavi, ribah, mesu, mesnih izdelkih in svežih delikatesnih izdelkih posega po nepredpakiranih izdelkih, ki jih zase izbira sam ali mu jih v želenih količinah postreže prodajalec oziroma mesar. Zelo tanke vrečke zagotavljajo varnost te hrane in omejitev prenosa škodljivih snovi z ene vrste sadja ali zelenjave na drugo. Uporabo teh vrečk je pred časom priporočala tudi Zveza potrošnikov Slovenije,« so slovensko stališče utemeljili na ministrstvu za okolje in prostor.
Ob tem so spomnili, da praksa poseganja po nepredpakiranih živilih pomembno pripomore k preprečevanju druge vrste odpadkov, to je odpadne hrane. Kajti potrošniki tako kupijo zgolj toliko živil, kot jih dejansko potrebujejo, trgovci pa zavržejo le dejansko neužitna živila, in ne recimo celotnega zavoja zaradi enega nagnitega jabolka v njem.
Nesprejemljiva potratnost
Čim manj odpadkov je osrednji cilj, za katerega si prizadevajo vsi naši sogovorniki. Če bi tanjše vrečke uporabili večkrat in hkrati bolj odgovorno skrbeli, da bi namesto v naravi končale v embalažnem zabojniku, bi bile manj problematične. A z vidika krožnega gospodarstva, v katerem ni odpadkov, le neskončno kroženje vedno istih surovin v vedno novih proizvodih, nikoli ne bodo sprejemljive, opozarja Barczak.
Tako kot ne bo sprejemljiv noben drug proizvod za zgolj enkratno uporabo. »Naj gre za nafto, les ali kateri drug organski material, proizvodnja nakupovalne vrečke vedno zahteva rabo naravnih virov in energije. Ne glede na material bi zato morali izdelovati vrečke za ponovno uporabo,« je poudaril.
