Brezplačne plastične nosilne vrečke, ki jih trgovci danes radi ponujajo kupcem na blagajnah, morajo do konca leta 2018 izginiti iz trgovin. Ali pa morajo Slovenija in druge evropske države z drugimi ukrepi – recimo z obdavčitvijo – poskrbeti za to, da povprečen prebivalec do konca leta 2019 ne bo porabil več kot 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na leto oziroma ne več kot 40 takšnih vrečk šest let pozneje. To zaradi velikega smetenja okolja in negospodarne rabe naravnih virov zahteva evropska direktiva o zmanjševanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Zelo lahke plastične vrečke, ki služijo higienski zaščiti nepakiranih živil, so izvzete.
Kaže na zmernost
V Sloveniji porabe plastičnih vrečk uradna statistika ne spremlja, po nekoliko starejših ocenah evropske komisije pa povprečni prebivalec porabi več kot 500 plastičnih vrečk na leto. Evropsko povprečje znaša 200 vrečk na prebivalca, pri čemer 90 odstotkov teh vrečk sodi med lahke, torej takšne, ki jih potrošniki ne uporabijo večkrat, ampak jih praviloma takoj zavržejo. S tem vrečke hitro postajajo odpadki, ki jih nihče v večji meri ne reciklira in jih zaradi več praktičnih in gospodarskih težav tudi v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo. Zaradi majhne mase zavržene plastične vrečke pogosto končajo v okolju, kjer še zlasti ogrožajo svetovne vodne vire in življenje v njih. Njihovo kopičenje v naravi pa negativno vpliva tudi na nekatere gospodarske dejavnosti, recimo turizem.
Evropska komisija je leta 2011 v javnih konzultacijah z evropskimi državljani ugotovila, da si 70 odstotkov ljudi želi korenitega zmanjšanja števila plastičnih vrečk. Kako bo do tega prišla Slovenija, bo ministrstvo za okolje in prostor podrobneje pojasnilo predvidoma junija. Tako iz njihovih odgovorov kot iz predlaganega operativnega programa ravnanja z odpadki in preprečevanja njihovega nastajanja pa je mogoče sklepati, da prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk ne bo. Med potrebnimi ukrepi namreč ministrstvo navaja uvedbo posebnega plačila za lahke plastične vrečke, poleg tega pa bo treba poskrbeti za evidentiranje in spremljanje potrošnje lahkih plastičnih vrečk v Sloveniji ter ozaveščanje potrošnikov in otrok.
Da ukrepi ne bodo drastični, kažejo tudi ocene ministrstva, da je poraba plastičnih nakupovalnih vrečk v Sloveniji v zadnjih letih upadla in da te ne predstavljajo večjega okoljskega problema, kot je to v nekaterih drugih evropskih državah. K temu je najverjetneje pripomoglo dejstvo, da v nasprotju z večino držav EU, ki ločeno zbirajo samo določeno vrsto embalaže (recimo plastenke in pločevinke), v Sloveniji v rumeni zabojnik lahko zmečemo vso odpadno embalažo.
Prvi poskus neuspešen
Poleg tega so večji trgovci s prehrambnimi izdelki pri nas v zadnjih letih izvedli več akcij ozaveščanja o uporabi vrečk za večkratno uporabo iz močnejših materialov, v katerih so zelo debele in trpežne tkane plastične vrečke večjega volumna od običajnih nosilnih plastičnih vrečk tudi brezplačno razdeljevali. Na samopostrežnih blagajnah so sicer zadnja leta spet na voljo tanjše brezplačne nosilne vrečke, a po ocenah ministrstva te blagajne v Sloveniji še niso toliko razširjene, da bi bile problematične. Na ministrstvu so tudi opozorili, da okoljske ukrepe na področju vrečk še vedno izvajajo tudi člani Trgovinske zbornice Slovenije in uvajajo papirnate vrečke, kartonske zaboje in ekološko razgradljive vrečke, kupce spodbujajo k uporabi lastnih vrečk, preverjajo, ali stranka vrečko res potrebuje...
Poskus zakonskega omejevanja uporabe nakupovalnih vrečk se je v slovenskem parlamentu znašel že leta 2010, a ni bil potrjen. V sodelovanju z društvom Ekologi brez meja so nekateri koalicijski poslanci takrat predlagali, da bi za vrečke, katerih sestava vsebuje več kot pet odstotkov plastičnih mas, prodajalci plačevali 50 centov okoljskega davka, za vrečke z najmanj 95-odstotno stopnjo biorazgradljivosti 40 centov, za vrečke iz tekstilnih vlaken pa 20 centov.
Marjeta Kralj
Letna poraba plastičnih vrečk v EU
Evropska komisija (2010)
PODATKI
VREČKE ZA ENKRATNO UPORABO
VREČKE ZA VEČKRATNO UPORABO
0
100
200
300
400
500
600
Estonija*
466
48
Madžarska*
48
466
Latvija*
466
48
Litva*
48
466
Poljska*
466
48
Portugalska*
466
48
Slovaška*
466
48
Slovenija*
466
48
Češka
33
297
Romunija
252
28
Bolgarija
246
175
Grčija
27
242
Italija
181
23
Velika Britanija
158
18
Ciper
125
15
Španija
120
13
Malta
107
12
Švedska
100
11
Belgija
97
1
Francija
79
9
Nizozemska
71
10
Nemčija
64
7
Avstrija
45
6
Irska
18
2
2
Luksemburg
18
Danska
75
4
Finska
4
73
*Ocena
