Otroci, ki so se še pred 8. uro zjutraj zbrali na križišču Koseške ceste in ulice Draga nasproti gostilne Avšič, so bili kljub dežju prešerne volje. Čakali so na zadnji pešbus, s katerim so se zadnjih 14 dni »vozili« v šolo. »Prvič sta me na pešbus pospremila babica in dedek, potem pa sem šla sama s prijateljicami in Marjetko (iz društva Focus, op. p.), ki nas je vsak dan spremljala. Upam, da bomo še naprej hodili skupaj v šolo, ker je zabavno. Radi to počnemo,« so druga čez drugo hitele pojasnjevati Luna, Ela in Lana, ki obiskujejo drugi razred osnovne šole Koseze.
Otroci pridejo v šolo prezračeni
Učenci koseške osnovne šole so se v zadnjih dveh tednih lahko pridružili dvema skupinama: pešbusu, s katerim so se v šolo odpravili peš po skrbno začrtanih poteh in stalnem urniku, ali bicivlaku, s katerim so pot do šole prekolesarili. V četrt ure so najbolj oddaljeni prehodili 1,2 kilometra ali v pol ure prekolesarili 3,7 kilometra dolgo pot do šole. Skupine učencev so spremljali prostovoljci društva Focus in Ljubljanske kolesarske mreže ter posamezni starši prostovoljci.
»Na podlagi prijavnic, na katerih so bili tudi domači naslovi otrok, smo začrtali optimalne proge, tako da smo otroke pobirali čim bliže njihovih domov. Pešbus je imel dve progi, vsaka je imela štiri postaje. Na postajah so bile informativne table, na kateri je bil napisan 'vozni red'. Otroci so torej morali biti na postajah ob določeni uri,« je pojasnila Katarina Otrin iz društva Focus, ki je otroke na poti tudi spremljala.
Dvakrat je šla z njimi na pešbus tudi Tina Szilagyi, mati prvošolčka, ki je 14 dni strumno marširal s sošolci. »Akcija se mi zdi zelo posrečena, saj otroci do šole pridejo prezračeni, polni kisika. To je veliko boljše za delo v šoli, kot pa, da pridejo iz toplega avtomobila še vsi zaspani,« je povedala. Tudi Aida Banšić je svojega otroka z veseljem vključila v projekt, saj meni, da bodo s tem otroci pridobili samostojnost in se začeli zavedati, da pripadajo določeni skupnosti. Obe si bosta prizadevali, da bi se skupno pešačenje v šolo nadaljevali tudi po zaključku projekta. »Nekateri smo že vzpostavili stike in se sklenili že nekaj dogovorov,« je dodala Banšićeva.
Iz projekta v prakso?
Obe inovativni obliki zdrave poti v šolo sta del programa Zdrav šolar, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, izvaja pa ga več organizacij pod vodstvom Inštituta za politike prostora. »Projekt ni zrasel na našem zelniku, tovrstno prakso v Angliji izvajajo že deset let. Mi smo se naslonili na švicarski sistem, ki je najbolj dodelan, hkrati pa je tamkajšnja situacija glede organiziranosti po šolskih okoliših najbolj podobna naši,« je povedal direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin. Pa bo pešbus zaživel tudi v praksi? »To je cilj projekta. V Novi Gorici, kjer smo začeli, se starši že dogovarjajo, kako bi sami nadaljevali to početje. Prav tako na osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani, kjer se je bicivlak izvajal pred prvomajskimi prazniki. Veliko pa je odvisno od konkretnih dogovorov med starši, od podpore šole in lokalne skupnosti, ki bi morala šolam priporočiti tovrstno dobro prakso,« meni Peterlin.
Z njim se je strinjala tudi direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec, ki je povedala, da program Zdrav šolar predstavlja odgovor na dejstvo, da osnovnošolci vedno manj časa preživijo zunaj. »V šolo jih v glavnem z avtomobili vozijo starši, kar seveda ne vpliva pozitivno na njihovo zdravje, telesno pripravljenost in samostojnost,« je poudarila Gobčeva in dodala, da bi radi pilotni projekt skozi prakso razširili v celoten slovenski prostor.
Učiteljica razrednega pouka na OŠ Koseze Andreja Duh Uhelj, ki je otroke vsak dan spremljala s kolesom, je povedala, da bo šola staršem pri morebitni nadaljnji organizaciji stala ob strani. »Vsekakor bomo pešbus in bicivlak priporočili na svetu staršev in na roditeljskih sestankih, saj to pri otrocih poleg zdravega duha spodbuja tudi odgovornost, samostojnost in krepitev vezi s sošolci. Opažam, da so otroci tudi bolj nasmejani pri pouku. Pa še kak šolski avtobus bomo lahko ukinili,« je sklenila Duh-Uhljeva.
