Prisilna poravnava, v kateri se je znašel Gradis G, je razkrila, da je družba lastnica nepremičnin, ki bi jih morala že zdavnaj prenesti na ljubljansko občino. Gre za ogromno parcelo ob stanovanjski soseski na Mesarski cesti, ki v naravi predstavlja prav to ulico. Gradis G je njen (približno) desetinski lastnik, medtem ko je preostalih devet desetin parcele v lasti republiškega stanovanjskega sklada, za katerega je prav Gradis G gradil sosesko.
Občina je pogodbo o poplačilu komunalnega prispevka z Gradisom G sklenila oktobra 2005, v njej pa se je gradbinec zavezal, da bo namesto plačila prispevka zgradil komunalno opremo na tem območju in jo skupaj z zemljiščem predal občini. To bi moral storiti že po dokončanju soseske leta 2007, vendar do prepisa v zemljiški knjigi ni nikoli prišlo. »Na Mestni občini Ljubljana smo vlagatelja pozvali, da nam preda zgrajeno komunalno opremo, vendar je bilo podjetje pred predajo v postopku prisilne poravnave,« na vprašanje, zakaj so to dopustili, odgovarjajo na magistratu. Njihovo pojasnilo je nekoliko za lase privlečeno. Gradis G je namreč v prisilni poravnavi pristal šele sredi leta 2012, torej pet let kasneje.
Uspelo jim je zgraditi garažo, ne pa prenesti ene parcele
Kaj so medtem počeli na občini, nam niso uspeli dobro pojasniti. Na vprašanje, ali so vložili tožbo, odgovarjajo, da ne, saj so (očitno več let) dopolnjevali dokumentacijo za primopredajo zemljišč, potem jih je »presenetila« prisilna poravnava. Je pa v vseh teh letih Gradis G, takrat tako rekoč hišni gradbinec, po podatkih supervizorja z občino ustvaril za več kot 15 milijonov evrov poslov. Med drugim so se uspeli dogovoriti za gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom, ne pa tudi za prenos Mesarske ceste.
Na občini pravijo, da se po začetku prisilne poravnave nad Gradisom G niso mogli več dogovarjati o prenosu parcele, saj se je upravitelj prisilne poravnave odločil, da ne bo obravnaval predlogov za izdajo zemljiškoknjižnih dovolil »ne glede na njihovo obliko ali pravno podlago«. Tako je občina pristala med upniki, njena terjatev pa se je spremenila v denarno. Čeprav nam upravitelja Gregorja Ermana za komentar ni uspelo priklicati, je težko pričakovati, da bo občina v prisilni poravnavi Gradisa G sploh kaj dosegla. Kljub slabim izkušnjam s privatizacijo zemljišč iz preteklosti pa na magistratu mirijo, da bodo do zemljišča tako ali drugače prišli, v najslabšem primeru v postopku razlastitve, ko se bodo oprli na dejstvo, da so to vendarle javne površine.
Tudi zato po mnenju Romana Fortune, vodje ljubljanskega mestnega redarstva, na Mesarski cesti lahko izvajajo nadzor in pobirajo kazni. »V preteklosti smo zaradi nepravilno parkiranih vozil na tej ulici prejeli tudi več zaprosil za intervencije. Mestni redarji tu ukrepajo skladno s svojimi pristojnostmi in pooblastili,« zagotavlja Fortuna.
