Bar Prulček je v štirih letih, v katerih je po štetju organizatorjev priredil več kot tisoč brezplačnih koncertov, ob tem pa tudi druge kulturne dogodke, postal nepogrešljiv del ljubljanske kulture. A njegovo delovanje je od prvomajskih počitnic, ko je moral zaradi prekratkega obratovalnega časa odpovedati festival Spomladanski šund, pod vprašajem. Glasbenega programa, ki je zapolnil predvsem vrzel na področju domačih etno, jazz, soul in blues zasedb ter je stal okoli 60.000 evrov na leto, enostavno ne more več finančno pokriti, ker je primoran gostinsko teraso zapreti ob 22. uri, pojasnjuje njegov lastnik Saša Starovojtov.
Dajo ti upanje, a se nič ne premakne
»Pozimi še gre, poleti pa ljudje pred pol deseto ne pridejo. Nekaj časa so nas še tolerirali, da smo lahko potegnili kakšno uro in zaslužili dovolj, da smo prišli vsaj na ničlo, potem pa je trikrat zapored prišla policija. Obnašali so se, kot da smo kriminalci, in ljudi kar pod roko odstranili s terase,« je pojasnil Starovojtov. Obupan je, ker so se na vse mogoče načini trudili pridobiti daljši obratovalni čas, a neuspešno. »Najbolj zoprno je, da ti dajo upanje, da delaš naprej, nič pa se ne premakne.«
Lani so jim na oddelkih za kulturo in za gospodarske dejavnosti in promet rekli, naj se prijavijo na razgrnitev občinskega prostorskega načrta in zaprosijo za spremembo v območje centralnih dejavnosti. »Zbrali smo 1500 podpisov podpore v dveh tednih, se sestajali s pravniki in na koncu tudi uspeli. A izvedeli le, da nam tudi to nič ne pomaga.« Poskusili so tudi s protizvočnimi zavesami in optimiziranjem basov, a Starovojtov dodaja, da ne obstajajo jasni kriteriji, kaj sploh je hrup, po katerih bi se lahko ravnali. Zaradi izpada prometa so jim svetovali, da se prijavijo na razpise in s pomočjo njih financirajo program, a so bili z vsemi štirimi prijavami neuspešni, štirje tisočaki državne podpore pa so za tako obsežen program premalo.
Tudi spreminjanja obratovalnega časa ne razume, saj trdi, da imajo podporo večine stanovalcev in tudi sosednjega društva upokojencev. Na začetku so imeli teraso lahko odprto do 23. ure, potem so dobili podaljšanje do polnoči, po zadnjih spremembah pa so izgubili dve uri. »Kako je mogoče, da lahko Špica Caffe v poletnih mesecih na prostem obratuje do polnoči, mi pa ne, čeprav smo v istem območju,« se čudi lastnik Prulčka. Boji se celo, da se je nekdo proti njim zarotil, saj vsakič, ko splavajo iz težav, naletijo na nove ovire. »Ne želimo si vojne z občino, ampak sodelovanje. A do zdaj ga ni bilo. Poslali smo jim pismo, da naj, če želijo ohraniti program, ki so ga tudi sami večkrat pohvalili, najdejo rešitev, ker sami ne vemo več, kaj naj še storimo,« je sklenil.
Občina naklonjena, a brez pravne podlage
Na občini odgovarjajo, da so vsebini lokala Prulček zelo naklonjeni, saj gre za kakovosten program, a jim po odloku o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, lahko odobrijo le predpisan obratovalni čas, ki velja za spalna naselja. Problem je, ker je lokal na območju stanovanj. Za podaljšanje obratovalnega časa zato ni pravne podlage, dodajajo, edina možnost je, da bi spremenili občinski prostorski načrt, o čemer so lokal obvestili že lani.
»Kljub temu da vodstvo Prulčka trdi, da ima podporo okoliških stanovalcev, smo v MOL v preteklosti dobili številne prijave stanovalcev, navedeni obrat pa je bil tudi že večkrat obravnavan zaradi kršitve tako obratovalnega časa kot tudi javnega reda in miru,« so odgovorili z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. In sklenili, da tudi primerjava s Špico ne zdrži, saj ima po njihovi evidenci v letu 2016 prijavljen le redni obratovalni čas do 19. ure, za podaljšanje pa niso zaprosili.
