S pogonom na LPG je corsa postala zelo zanimiva, predvsem zato, ker zaradi tega pogona ni izgubila svojih lastnosti. Posoda za gorivo je spravljena v prostor za rezervno kolo v dnu prtljažnika, torej uporabniki niti ne vedo, da je tam, edini indikator o tem je še ena dodatna odprtina pri dolivanju goriva. Ta še vedno zahteva nekaj časa in spretnosti pri pripravi, tukaj vsi proizvajalci še niso prišli veliko dlje, pa tudi logistika je seveda še vedno stvar iskanja, na kateri črpalki je plin na voljo in na kateri ne. S 4,02 metra dolžine ostaja corsa prijateljica tako mestnih središč kot tudi odprtih cest, saj ji malce daljša razdalja ne predstavlja nobenega posebnega izziva. Le da bo moral voznik takrat preklopiti na bencinski pogon, plinski namreč dobro žre pogonsko gorivo, pri tem pa se zmogljivosti avtomobila pravzaprav nič ne spremenijo.
Na drugi strani je bila klasična testna corsa s popolnoma enakim 90-konjskim (66-kilovatnim) 1,4-litrskim bencinskim motorjem podobna izbira, ki se od plinske razlikuje le v eni stvari: avtomatiziranem menjalniku s petimi prestavami. V osnovi je zgrajen tako kot ročni, le da zdaj za sklopko in prestavljanje skrbi elektronika. A roko na srce, to je stvar, ki ne bo navdušila. Cukanje, zamujanje, motor se ob malo bolj odločni vožnji vrti v precej visoke vrtljaje, pozno odzivanje, vse to spremlja vožnjo s to corso, ki je v mestu sicer še kolikor toliko zgledna, tam tudi tak menjalnik največ pomaga, na odprti cesti ali celo avtocesti pa je ta menjalnik prej v napoto kot korist. Sicer omogoča tudi ročno prestavljanje, a če že morate seči po tem, zakaj potem avtomatiziran menjalnik? Prihranite nekaj evrov in se odločite za klasiko, ne bo vam žal. Ta je namreč z 12.140 evri za 1000 evrov cenejša. A da ne bo pomote, Opel ima pri corsi v ponudbi tudi običajen samodejni menjalnik, ki v tem paketu opreme ni na voljo, stane pa okoli 500 evrov več ob primerljivem paketu opreme.
S takim menjalnikom corsa tudi porabi malce več, vsaj na testu je, kar še potrjuje dejstvo, da je tehnologija avtomatiziranih menjalnikov vseeno nekaj, česar trg ne spodbuja. Corsa s klasičnim menjalnikom nam je namreč porabila 6,5 litra bencina, avtomatizirana pa 6,8, medtem ko je pri plinu zgodba drugačna. Zaradi manjše kalorične vrednosti je poraba višja (prek 8 litrov plina), kar pripomore k še eni zadevi: zakaj sploh imeti pogon na plin? Dobro, mestna vožnja bi še šla, gorivo je precej cenejše kot klasični bencin, a ker je poraba toliko večja, posoda za gorivo pa toliko manjša (meri 34 litrov v primerjavi s 45 bencinskimi litri), pomeni tudi, da ste pogostejši obiskovalec črpalk. Torej je treba prevoziti res veliko razdaljo v določenem času in skrbno voziti na plin, da bi se vam račun na koncu izšel, pri tem pa se boste morali malce več ubadati z dolivanjem goriva. Na srečo je vse drugo prepuščeno elektroniki, ki sama preklaplja, kdaj je pogon bencinski in kdaj plinski. Sicer pa corsa ponuja veliko za svoj denar, ne glede na pogon ali prenos moči. Idealen avtomobil za ne prezahtevno vožnjo, v veliki meri po urbanih središčih, zmore tudi izlet na morje ali v gore, avtoceste se ne ustraši. In še cena: pri obeh je bila povsem enaka (13.140 evrov), kar je po svoje presenetljivo. Več pa v sklepu.
