Družbena omrežja so stvari zelo poenostavila. In jih sočasno zelo otežila. Moč ljudstva, moč besede ulice, kakšna pametna, ki pade v debati za šankom, vse skupaj podkrepljeno s fotografijo – recept za najboljše izražanje volje ljudstva. Ki dokazuje, da se slovenski živelj še zna samoorganizirati. Pa naj bodo to ceste, parkiranje na prostorih za invalide, razbijanje košev za smeti ali... No, sami dodajte, kje vas čevelj žuli. Sicer smo Slovenci znani kot mali narod velikega srca in jeklenih živcev. Srce praviloma dobro deluje za vse, kar je tuje; domače po navadi naleti na leden zid ignorance ali nevoščljivosti. Jekleni živci pa so tukaj še kako dobrodošli za vse, ki na najvišjih mestih skrbijo, da se ves denar obrne pravilno.
Samoorganiziranje, samoiniciativa, to pa je že druga zgodba. Če že nastane, potem je to bolj stvar »zafrkavanja«, pa čeprav bi ob tem mnogi mislili prekleto resno. Nedavno sem lahko zasledil, da so v nekem mestu na severu naše države lokalni prebivalci na zanimiv način in povsem resnicoljubno in iskreno izrazili, kaj si mislijo o njihovih uničenih cestah. Na vsako razrito in neštetokrat zakrpano so z rumeno barvo narisali moški spolni organ in dali vedeti, da je ta cesta v ..... Da, prav ste uganili. Lahko jim le predlagamo, da bodo kvote zagotovljene in enakost med spoloma tudi, da začnejo risati še ženske organe. Pa vsako mesto bi lahko uporabilo svoje »nacionalne« barve. Uničene ljubljanske ceste z zelenimi, mariborske z vijoličastimi, kranjske s škrlatno rdečimi, koprske mogoče s svetlo modrimi klinci. Ljudje pa si dajejo duška in barvajo in rišejo, komentirajo, se razburjajo in se s tem, ko nekaj vpijejo v veter, počutijo mogoče malce bolje, pomaga pa vse skupaj itak nič. Kajti zagotovo bodo porabili več barve kot odgovorni asfalta.
Nevarno bi postalo, če bi se takšne iniciative in moč facebooka preselile na ulice. Toda narod na sončni strani Alp je na srečo potrpežljiv, premetavanje črk na facebooku pa niti ne pretirano nevarno. Pa tudi če gre le za ceste, davke, plače, kredite… In na koncu se lahko vprašamo: bo prej zmanjkalo slabih cest ali barve? Kot vemo, lahko v tovarnah barv delajo tudi v treh izmenah, cest pa tudi približno niso sposobni kakovostno popravljati tako hitro.
