Glavna novost slovenske alpske smučarske prihodnosti bo, da bo odslej panogo vodil Miha Verdnik. 38-letnega Založana je za mesto vodje panoge včeraj ob prisotnosti zunanjega opazovalca Toneta Vogrinca soglasno potrdil alpski odbor. Miha Verdnik je znano ime v svetu alpskega smučanja, saj mu je posvetil vse svoje življenje. Na tej funkciji je že bil, ko je prevzel mesto vodje leta 2010 s prihodom Tomaža Lovšeta in Jureta Koširja, a se je njegova služba zaključila kmalu po zlati kolajni Tine Maze na svetovnem prvenstvu leta 2011 v Garmisch-Partenkirchnu. V zadnjih letih je bil Verdnik trener mladinskega pogona in v zadnji sezoni tudi evropskega pokala za moške. Je eden najzaslužnejših, da ima alpsko smučanje v Sloveniji izjemno obetavno generacijo mladincev, ki vse bolj trka na članska vrata. Zanimivo je, da ima v slovenskem smučanju vidno vlogo tudi njegov starejši brat Tomaž, ki je strokovni vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo.
Klančnik: »Verdnik je zrelejši.«
»Moj glavni cilj je, da v najkrajšem možnem času izboljšamo pogoje reprezentantov. Kot vodja panoge bom storil vse, da bom čimveč na voljo trenerjem in tekmovalcem. Moj dolgoročni cilj je ureditev notranjih razmer v slovenskem alpskem smučanju, za katerega si bom prizadeval, da po organiziranosti znova postane šport številka ena znotraj Smučarske zveze Slovenije,« je bil v svoji predstavitvi kratek in jedrnat Miha Verdnik. Člani alpskega odbora posebnih pomislekov ob njegovem imenu niso imeli, še najbolj so jih zanimale kompetence vodje panoge. Ko so od vodje zbora in odbora panoge Iztoka Klančnika dobili zagotovilo, da Verdnik ne bo ime, ki bo menjal in nastavljal nove trenerje, so bili pomirjeni.
»V minuli sezoni sem veliko svojih prostočasnih ur posvetil alpskemu smučanju. Vesel sem, da bo imela panoga vodjo, ki pozna smučanje, njegov ustroj, tekmovalce, trenerje, opremljevalce in vse, kar je povezano s tem športom. To pomeni, da se bo znal v vsakem trenutku obrniti v pravo smer. Prepričan sem tudi, da je Miha zrelejši kot pred leti, ko je sedel na to mesto,« se veseli Iztok Klančnik.
Glavni trenerji minule sezone so strnili vtise. Skupni imenovalec vseh je bil, da so imeli v rezultatskem smislu razlog za zadovoljstvo. Napredek v moški in ženski konkurenci je bil velik. Naključni poslušalec poročil Klemna Berganta, Petra Pena, Miha Verdnika, Denisa Šteharnika in Boštjana Anderliča bi lahko včeraj pomislil, da je slovensko alpsko smučanje najuspešnejše na svetu. Razloga, da bi člani alpskega odbora menjali trenerje, ki so naredili rezultatski napredek, ni bilo. Zato bodo znana imena imela glavno besedo tudi vsaj še v predolimpijski sezoni, ki bo imela vrhunec na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu. Vsa imena mora potrditi še alpski zbor, ki se bo sestal konec tega meseca.
Šteharniku zrasli apetiti
Ko je Miha Verdnik predstavil finančni načrt za prihodnjo sezono, so včeraj prisotna ušesa v podutiški palači slišala težko predstavljive želje. Medtem ko finančni načrt minule sezone še ni končan, po zagotovilih Klančnika ne bo imel dodatnega dolga. Bo pa v novi sezoni za približno deset odstotkov več denarja (načrt odhodkov za sezono 2016/17 znaša dober milijon evrov in pol). Bergantovi načrti si ne zaslužijo posebne pozornosti, saj z izjemo Žana Kranjca reprezentanca v tehničnih disciplinah ne bo imela velikih rezultatskih načrtov, ki bi, če ne bi bili realizirani, zamajali njegov položaj. Peter Pen bo imel na voljo dodatnega trenerja za tehnični del znotraj hitre reprezentance (štela bo šest članov), ki ga še ni izbral. Denisu Šteharniku pa so kot vodji združenega ženskega pogona tehničnih in hitrih disciplin krepko zrasli apetiti. Le maja in junija bi bil rad z reprezentanco 20 dni na snegu, ki jih lani ni imel, poleti bi šel na trening v Argentino (lani je šla na južno poloblo le Ilka Štuhec), imel pa bi še dodatnega trenerja in dva serviserja. Livio Magoni mu je dal košarico, zato trenerja evropskega pokala še izbira, medtem ko naj bi Rasto Ažnoh »dezertiral« na moško stran.
Najdaljša razprava je bila včeraj na temo oživitve reprezentance C, ki jo sicer vsi podpirajo, a so hkrati mnenja, da je potreben daljši diskurs.
