Finančna uprava je vzela pod drobnogled večje multinacionalke, ki delujejo v Sloveniji. Po mnenju davčne svetovalke Barbare Guzina so transferne cene (cene, po katerih posluje družba s povezanimi osebami v tujini, op. p.) prava zlata jama za finančne inšpektorje. To področje mednarodnega poslovanja je, pravi Guzinova, trenutno najbolj aktualno in najbolj zanimivo. Inšpicirajo podjetja, ki so v tuji lasti; praktično vsa obiščejo inšpektorji. Izrečene so bile tudi že globe.
»Projekt transfernih cen se vodi v Fursu kot poseben projekt, to je področje, ki smo ga zaznali kot zelo tvegano. Gre za same velike ribe, kjer so zneski nepravilno obračunanih davčnih obveznosti precej visoki. Zato ker je to tvegano področje, mu posvečamo posebno pozornost. Furs pregleduje tudi trgovce v tuji lasti,« je za Dnevnik razkril Peter Grum, namestnik generalne direktorice Fursa.
Furs ne lovi le kurjih tatov
Finančna uprava je objavila sto davčnih odločb, s katerimi je družbam in posameznikom, ki so poslovali z davčnimi oazami, odmerila največje dodatne davke, skupno za 32 milijonov evrov. S to objavo je po Grumovih besedah »finančna uprava pokazala, da ne lovi le kurjih tatov, ampak tudi velike ribe«. Pri tem projektu so davčni inšpektorji delali že od leta 2010 in do letošnjega marca opravili 1001 nadzor, davčne nepravilnosti pa so ugotovili v 36 odstotkih oziroma pri 360 davčnih zavezancih. »Naš namen je preventiva in opozarjanje, da agresivno davčno optimiranje ni dopustno,« dodaja drugi mož Fursa.
Glede na to, da so praktično v vsakem tretjem primeru ugotovili davčno nepravilnost, je morebiti na mestu vprašanje, ali smo Slovenci narod davčnih utajevalcev. »Bolj ko se v Evropi pomikamo proti jugu, več je tovrstnih pojavov,« ocenjuje Peter Grum, namestnik generalne direktorice Fursa.
Tudi Slovenci smo davčna oaza
Po oceni drugega moža finančne uprave je v nekem smislu tudi Slovenija davčna oaza. Imamo namreč izredno ugoden režim za podjetja, ki poslujejo z normiranimi odhodki. »Govorim predvsem o podjetjih, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo in imajo razmeroma nizke priznane davčne odhodke, praktično jih pri svojem poslovanju sploh nimajo. Ta podjetja, kot so na primer svetovalna podjetja, imajo zelo ugoden režim, saj lahko do 100.000 evrov letnih prihodkov uveljavljajo normirane odhodke v višini 80 odstotkov, plačajo pa le 20 odstotkov končnega cedularnega davka.« To torej pomeni, da imajo obdavčene le štiri odstotke svojih letnih prihodkov.
Z Avstrijo ni avtomatične menjave podatkov
Države članice EU imajo vzpostavljeno avtomatsko izmenjavo podatkov, tudi za področje dohodkov. »Ker živimo v globalnem svetu in dokler nima ves svet urejenega davčnega področja na enak način, bodo vselej obstajale države, ki bodo skušale napredovati na račun davčno ugodnejšega okolja,« je dodal Grum. Z Avstrijo, ki si je izposlovala poseben režim, Slovenija nima vzpostavljenega sistema avtomatične izmenjave o računih na bankah, jih pa Furs dobi na izrecno poimensko zahtevo. To pomeni, da mora že sam predhodno odkriti nepravilnost, na temelju katere lahko nato zaprosi za mednarodno izmenjavo podatkov o posameznem davčnem zavezancu.
Suzana Kos, Manja Pušnik
