Poenostavljeno prisilno poravnavo uporabljajo dolžniki predvsem za izognitev plačilu obveznosti, med drugim tudi davčnih, in ne za učinkovito prestrukturiranje. Takšne so ugotovitve finančne uprave (Furs) dobri dve leti po uveljavitvi ukrepa, namenjenega predvsem hitrejšemu in preprostejšemu prestrukturiranju najmanjših podjetij in samostojnih podjetnikov. Fursu, ki ima samo v lani začetih tovrstnih postopkih »ujetih« za več kot sedem milijonov evrov navadnih terjatev, so na pravosodnem ministrstvu že prisluhnili. Uporabo postopka poenostavljene prisilne poravnave bodo znova omejili.
Argumenti dacarjev pred argumenti bančnikov
Postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil sredi leta 2013 sprva uveden le za mikropodjetja in samostojne podjetnike, ni le preprostejši, ampak tudi cenejši od redne prisilne poravnave. Poteka brez upravitelja, upnikom ni treba prijaviti terjatev, prav tako ni preizkusa terjatev. Dolžnik, ki mora sicer predložiti načrt finančnega prestrukturiranja, sklene z upniki notarsko overjene pogodbe za sprejem poenostavljene prisilne poravnave in če se z njo strinjajo upniki s 60 odstotki terjatev oziroma polovica upnikov, je ta sprejeta. Kar štiri mesece ima nato dolžnik čas, da vloži na sodišče zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, četudi ta ni izglasovana, pa podjetje ne pristane v stečaju, kot to velja v primeru redne prisilne poravnave.
Ukrep, v katerem nad dolžnikom ne bdijo ne upravitelj ne upniki in naj bi ga nekateri zlorabljali tudi za pridobivanje časa, lahko od konca leta 2013 uporabljajo tudi mala podjetja z do 50 zaposlenimi, kar pa se bo očitno spremenilo. Furs je namreč zaznal, da »nekateri dolžniki načrtno slabijo terjatve do svojih dolžnikov, izvajajo odpise in povečujejo stroške z namenom, da prikažejo insolventnost, nato pa začnejo postopek poenostavljene prisilne poravnave in dosežejo odpis dolgov«. Omenjeni postopek bodo zato zdaj znova omejili le na mikrodružbe in samostojne podjetnike, pa čeprav je ohranitev postopka za male družbe poleg gospodarske in obrtne zbornice predlagala tudi Banka Slovenije. Pred opozorili, da gre za pomemben ukrep prestrukturiranja malega gospodarstva, ki da je po sanaciji velikih gospodarskih subjektov zdaj končno na vrsti, so prevladala opozorila Fursa.
Pri najmanjših Furs prednostni upnik
Temu bodo šli pri spremembi insolvenčne zakonodaje (poslanci bodo glasovali prihodnji teden) še dodatno na roke. Poenostavljena prisilna poravnava po trenutnem predlogu namreč ne bi več vplivala na terjatve Fursa, pa čeprav bo na voljo le še najmanjšim poslovnim subjektom. Tako v gospodarski kot obrtno-podjetniški zbornici opozarjajo, da se s tem država kot upnik postavlja v boljši položaj, sploh pa se s tem postopek prestrukturiranja teh družb dodatno onemogoča. Vprašanje namreč je, zakaj bi preostali upniki pristali na podrejeni položaj in potrdili tovrstni postopek prestrukturiranja, še posebno glede na to, da bi bili v primeru stečaja z državo enakovredni, opozarjajo v OZS. Predsednik OZS Branko Meh se ob tem sprašuje, kdaj te terjatve Fursa sploh nastajajo. »Če mali podjetnik mesec ali mesec in pol ne plača davkov in prispevkov, ga Furs že zablokira. Če so te terjatve nastale, so nastale pri nekom, ki se mu jih je toleriralo,« opozarja. A po opozorilih finančnega ministrstva naj bi pri dolgu v postopkih poenostavljene prisilne poravnave v resnici večinoma šlo za davek, odmerjen v inšpekcijskih postopkih. Iz navedenega je mogoče sklepati, da pristanejo podjetja v postopkih prav zaradi naloženega plačila. Povprečen odpis naj bi pri tem znašal skoraj 78 odstotkov, kar pomeni, da lahko le v primeru lani začetih postopkov poenostavljenih prisilnih poravnav Furs računa na odpis približno 5,5 milijona evrov davčnega dolga.
Velja pa omeniti, da malim družbam možnosti prestrukturiranja ne bodo le omejili. S spremembami zakonodaje jim bodo namreč omogočili tudi uporabo postopka preventivnega prestrukturiranja, ki je bil doslej rezerviran zgolj za velika in srednje velika podjetja.
