Nekaterih nikoli ne izuči. Ali pa so samo tako arogantni, da se nočejo izučiti. Še večja verjetnost je, da – kot je prepričana večina Britancev – mislijo, da zanje veljajo druga pravila igre kot za navadne smrtnike. Še vedno odmeva škandal s poslanskimi izdatki leta 2009, ko so razkrili, da je večina britanskih poslancev molzla sistem izdatkov na vse mogoče načine, a kaže, da ima parlament težave tudi z nepotizmom.
Po tedanjem škandalu so poslanci izgubili nadzor nad svojimi plačami, poviški in izdatki, ki so ga imeli stoletja. Prevzelo ga je neodvisno zunajparlamentarno telo, imenovano IPSA. Ta zdaj ugotavlja, da še vedno kar 139 poslancev v svojih uradih, za katere dobijo veliko dodatnega denarja (ob plači) za vodje, svetovalce, raziskovalca, asistente in tako naprej, zaposluje družinske člane; vsak četrti poslanec daje službo ženi, otroku ali kakšnemu drugemu svojcu.
»Pomagajo« tudi stari starši
Pred škandalom naj bi za nekatere poleg žena in otrok delali tudi stari starši. Imena, strankarska pripadnost in druge podrobnosti še niso znane. Znano pa je to, da poslanci svojce plačujejo veliko bolje kot druge: v povprečju 6500 funtov več na leto. In da svojci dobivajo še enkrat višje poviške kot drugi. Znano je tudi, da so v zadnjem finančnem letu, ki se je končalo z zadnjim marcem, plače poslanskih sorodnikov znesle štiri milijone in pol proračunskih funtov. Koliko ti delajo ali naredijo, če sploh kaj, vedo samo oni sami in njihovi delodajalci – poslanci.
V prejšnjem parlamentu (od leta 2010 do 2015) je na računih sorodnikov poslancev končalo 21 milijonov funtov. IPSA v svojem poročilu priznava, da je nadzor zlorab parlamentarnih skladov pri zaposlovanju sorodnikov omejen. Obenem Britancem sporoča, da je tako zaskrbljena, da je uvedla »posvetovanje« s poslanci o zaposlovanju sorodnikov, vendar samo novih. Poslanci sami so lani dobili desetodstotni povišek, kar pomeni, da dobivajo tri povprečne otoške letne plače, kar je po mnenju večine Otočanov preveč za to, kar naredijo. Vseeno ena četrtina poslancev oplemeniti družinski proračun z zaposlovanjem žene, sina, hčere in drugih, ki dobivajo solidne plače. Najvišje so menda kar 55.000 funtov na leto.
Zdaj naj ostane tako, kot je
IPSA v svojem poročilu poziva poslance k preučitvi vprašanja, ali ne bi bilo pametno, da poslancem prepovedo zaposlovanje sorodnikov, da bi preprečil morebitno osebno okoriščanje poslancev. Preučili naj bi samo prakso v prihodnosti, saj IPSA prijazno ocenjuje, da bi bilo »nepošteno in zakonsko vprašljivo«, če bi se spravili na preučitev pogodb že zaposlenih družinskih članov.
Leta 2010, po škandalu s poslanskimi izdatki, ki so vključevali marsikaj, od čiščenja jarkov okoli podeželskega dvorca do račje hišice na jezercu, se je takrat nova IPSA odločila proti prepovedi zaposlovanja svojcev. Ocenila je, da poslanci ne zlorabljajo sistema in da člani njihovih družin igrajo »dragoceno vlogo« pri delu poslancev. Je pa omejila število svojcev, ki jih lahko zaposli poslanec, na enega samega. Zdaj IPSA ugotavlja, da je britanska javnost še vedno zaskrbljena zaradi poslanskega zaposlovanja družinskih članov in porabe javnega denarja za njihove plače.
To je zelo previden besednjak. Poslanci so očitno občutljiva bitja. Zato IPSA predlaga, da bi morebitno prepoved zaposlovanja svojcev uvedli šele v novem parlamentu, leta 2020. Mimogrede: lani je bilo v samo desetih dneh po nastopu sedanjega parlamenta 125 novim uslužbencem novih poslancev izplačanih skoraj milijon funtov. Tudi novi poslanci imajo radi staro prakso.
