650 jih je. Veliko. Po mnenju večine Britancev jih je več kot preveč, saj zastopajo dobrih šestdeset milijonov (63 milijonov) Otočanov. To, kar so poslanci v Veliki Britaniji, so kongresniki v veliko večjih ZDA, kjer jih je samo 435, pa zastopajo 315 milijonov Američanov.
V veliko manjši Sloveniji dobra dva milijona ljudi zastopa devetdeset poslancev, kar je približno en poslanec na 22.222 ljudi (res je sicer, da so trenutno v Sloveniji bolj »zanimivi« državni svetniki in njihovih petsto evrov). V Britaniji en poslanec zastopa v povprečju 92.307 ljudi. Pa pravijo, da jih je več kot preveč. V še veliko bolj obljudeni Indiji milijardo dvesto milijonov ljudi v parlamentu zastopa 545 izvoljenih politikov, natančno sto pet manj kot v Britaniji, ki ima natančno dva tisoč krat manj prebivalcev.
Pohlep tudi v sušnih časih
Za Otočane je veliko večji problem kot število poslancev njihov pohlep. Ne vseh, vsekakor pa velike večine. Posebej po velikem škandalu s poslanskimi izdatki, ki je pred nekaj leti razkril, da so preštevilni lagali, goljufali in kradli. Nekaj jih je končalo v zaporu, veliko pa jih je zapustilo politiko, ker so vedeli, da jih Britanci ne bi vnovič izvolili. Po razkritju afere in vrnitvi dobršnega dela denarja se je več let govorilo o reformi parlamenta. Tudi o zmanjšanju števila poslancev. Zdaj bi lahko rekli: reforma parlamenta, kaj je to?
Trenutno se največ govori o poslanskih plačah. Namesto da bi izvoljenci ljudstva stopili na prste pohlepu vseh tistih družb, ki odirajo volilce z vse težjimi položnicami za plin, elektriko in vodo, z dragim bencinom in vse dražjimi živili, se posvečajo vprašanju, za koliko tisoč funtov naj si povišajo letno plačo. Obenem neusmiljeno pridigajo o tem, kako veliko in trdo delajo. Res? Velja to tudi za konservativnega poslanca Stephena Phillipsa, po poklicu pravnika, ki je od julija leta 2011 naprej zunaj parlamenta pridelal več kot milijon evrov (922.380 funtov)? Tudi večina drugih zunaj parlamenta lepo oplemeniti poslansko plačo.
Na kratko: veliko je razlogov, da je načelno hladnokrvnih Otočanom zavrela kri, ko je prišlo na dan, da si nameravajo poslanci povišati letne plače za dobrih deset tisoč funtov (skoraj dvanajst tisoč evrov), ker so, po njihovem, bedno plačani. Celo nekateri izmed njih, res jih ni veliko, pravijo, da je v teh sušnih kriznih časih to nesprejemljivo. Otočani višjih plač željne izvoljence ljudstva zaradi predlagane povišice gledajo, kot bi bili z drugega planeta. To sicer niso, živijo pa na drugem planetu, na katerem ni krize, varčevanja, skrbi zaradi tega, kaj bodo jutri dali na krožnik in kako se bodo pretolkli do konca meseca, od kod bo denar za položnice, stanovanjska posojila, in priprav na letošnje poletne počitnice v lokalnih parkih.
Zaslužili bi 86.000, dobili bodo 75.000
Poslanci imajo zelo spodobne osnovne letne plače: 65.738 funtov, kar je skoraj 78.000 evrov, kar je dva in pol krat več, kot je povprečna otoška plača. Večina jih ima razne dodatke za sedenje v preštevilnih odborih in pododborih in kdo ve še kje. Mnogi kot omenjeni torijec Phillips svoje dohodke oplemenitijo zunaj parlamenta. Mnogi Otočani na drugi strani vse leto delajo za deset tisoč funtov, za kolikor naj bi si poslanci povišali plače. Pa tudi za manj. Po novem naj bi »izvoljenci« ljudstva imeli 75.000 funtov na leto. Ko so jih spraševali, koliko bi morali biti plačani na leto, so odgovori prinesli lepo povprečno številko: 86.000 funtov.
Mnogi so zahtevali celo več, na primer sto tisoč, eden izmed teh pa dejal: »Če poslance plačuješ z arašidi, dobiš v parlament opice.« Večina izmed 650 izvoljencev ljudstva z zahtevo o povišici v povračilo za malo manj velikodušne pokojninske aranžmaje (na Otoku jim rečejo pozlačeni pokojninski paketi) dokazuje, da je prepad med vladajočimi in vladanimi v Britaniji večji, kot je bil kadar koli prej v zgodovini. En sam poslanec, laburist John Mann, pravi, da je predlog o povišici žalitev Otočanov, ki bi moral končati v košu za smeti. bk
