Zdaj gre zares. V manj kot petih mesecih se utegnejo Britanci odločiti za odhod iz Evropske unije. Cameron je včeraj v parlamentu dejal, da referendum ne bo prej kot šest tednov po regionalnih volitvah v Walesu, na Škotskem in Severnem Irskem, ki bodo 5. maja. Ker gredo Britanci na volišča samo ob četrtkih, to utegne pomeniti, da bodo o članstvu odločali že v četrtek, 23. junija.
Britanski problem
Mnogi na celini, siti britanskega problema, nergaške kapricaste nikoli zadovolj(e)ne članice z Otoka, si najbrž mislijo: »Pa naj gredo, če tako želijo.« Če ne živiš v Britaniji, težko razumeš, zakaj Britanci niso nikoli zadovoljni člani EU. Ne gre za Britance, ki verjetno niso nič manj in nič bolj sovražno naravnani do EU, kot so ljudje v kateri koli drugi članici, kjer številni za različne probleme najraje krivijo Evropo. Britanci so v resnici že veliko let zelo izpostavljeni sovražni naravnanosti velikega dela medijev do EU.
Posebno desničarskega tiska in zlasti časopisov avstralskega medijskega mogotca Ruperta Murdocha, ki že tri desetletja neutrudno kritizirajo vse, kar prihaja iz Bruslja. Zaradi njih številni Otočani verjetno še vedno verjamemo, da v Bruslju določajo dolžino in ukrivljenost banan, ki jih sme Britanija uvažati. Odhod iz EU ni vse bolj verjeten zaradi povprečnega Britanca, ampak zaradi evroskeptične in evrofobne elite v politiki in velikem delu poslovnega sveta, ki ji je premier Cameron dal veliko novega antievropskega streliva, ko je obljubil referendum in krepko spremenjeno članstvo v EU kot pogoj za njegovo osebno podporo ostajanju v EU.
Brexit je iz dneva v dan verjetnejši tudi zaradi večine volilcev, ki ne bodo odšli na referendum o članstvu, ker tega ne razumejo ali pa jih niti malo ne zanima trenutna srdita bitka med Cameronom in evroskeptičnimi kritiki o tem, kar je na podlagi Cameronovih zahtev o spreminjanju pogojev britanskega članstva v EU predlagal (še vedno gre samo za osnutek).
Cameron je včeraj v parlamentu dve uri in pol branil predlagano kot sad svojih polletnih pogajalskih prizadevanj. Premier trdi, da je zagotovil znatne spremembe britanskega članstva v EU, povrnitev suverenosti britanskega parlamenta in najmočnejši sveženj ukrepov za spoprijemanje z zlorabami svobode gibanja. Novi predlogi naj bi zmanjšali privlačnost britanskega sistema socialne pomoči vsepovprek Evrope. Malo poslancev se je strinjalo z njim. Njegovi ministri so se držali resno, kot bi imeli zapeko. Evroskeptični konservativni poslanci pa so mu očitali, da so predlagane spremembe razvodenela redka kaša, s katero je začel pogajanja. In da vsebujejo samo prelomljene obljube.
Večina desnih medijev trdi, da je Cameron dosegel premalo. Zadržano podporo Cameronu ponuja samo Financial Times, ki je ocenil, da vse kaže na to, da je dosegel razumno kupčijo za Britanijo in da je na vseh področjih, na katerih je želel spremembe, dosegel oprijemljive spremembe.
