V včerajšnjem sodnem procesu na novomeškem sodišču je tožilec Bojan Avbar poskrbel za presenečenje. »Romom bi rad pomagal,« je dejal. »Skleniti bi morali poravnavo, v katero bi bili vključeni Romi, lastnik zemljišča, občina in država,« je predstavil svojo idejo.
Avbar je tožilec v nenavadnem kazenskem postopku zoper Rome iz Dobruške vasi v občini Škocjan. Že več desetletij živijo na zasebnem zemljišču, ki je zadnjih dvajset let v lasti Kmetijske zadruge Krka. Zadruga je Rome kazensko ovadila, saj naj bi s postavitvijo hiš in barak protipravno zavzeli njihovo okrog 10.000 kvadratnih metrov veliko kmetijsko zemljišče. Romi so sicer naselje začeli graditi že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko KZ Krka v današnji obliki sploh še ni obstajala in je bilo zemljišče še »družbeno«. Tedanja občina Novo mesto je Rome tja sama naseljevala ali pa njihovemu naseljevanju ni nasprotovala. Po prenosu lastništva zemljišča na zadrugo v začetku devetdesetih tudi ta najmanj do leta 2002 (po pričevanju Romov pa vse do leta 2013, ko se je začel sedanji kazenski pregon) romskemu naselju ni nasprotovala. Romi so včeraj na sodišču zatrjevali, da niti niso vedeli, čigava je zemlja, saj so se o tem vedno dogovarjali z občino in so pri škocjanskem županu tudi iskali soglasja za različne (manjše) gradbene posege. Gradbene dokumentacije pa nikoli niso skušali pridobiti, saj so bili prepričani, da je ne bodo dobili.
»Vsa čast tožilcu!«
Tožilec Avbar je sodnico včeraj prepričeval, da se »z obsodbo ali oprostitvijo Romov ne bo nič spremenilo«, saj bo tudi potem vprašanje, kaj storiti z nelegalnimi romskimi naselji, ki obstajajo še iz časa Jugoslavije, ostalo odprto. Meni, da bi prav ta kazenski postopek lahko pripeljal do načelnega dogovora, ki ga doslej država in občine nikoli niso zmogle. Urejanje bivanjskih razmer v nelegalnih romskih naseljih, kjer stotine odraslih in otrok živi v srednjeveških razmerah brez vode in elektrike, je mlinski kamen za vratom občin in države. Sloveniji prav zaradi Dobruške vasi, kjer oblast Romom odreka pravico do pitne vode, že grozi, da bo obsojena na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Če bi naselja na sprejemljiv način legalizirali ali če bi vsaj formalno uredili njihov obstoj, pa bi bilo v njih mogoče legalno urediti osnovno infrastrukturo in s tem odpraviti kršitve človekovih pravic.
»Vsa čast tožilcu, dobro je govoril. Tudi lastnika zemljišča je dobro spraševal. Romi smo seveda za to, da bi se poravnali, saj vidite, kakšna je situacija,« je za Dnevnik po obravnavi povedal obtoženi Zvonko Brajdič, sicer predsednik romskega društva Deteljica. Brajdič je sodnici povedal, da je sam že večkrat poskušal naselje z družino tudi zapustiti in drugje kupiti legalno bivališče, a je bil kot Rom, v katerega so usmerjeni predsodki, pa tudi politične osti, vedno odrinjen. Tožilcu, ki želi Romom pomagati, so se Romi po obravnavi zahvalili.
Predstavnik KZ Krka Tugomir Plut je potrdil, da se želi tudi zadruga dogovoriti in da bi zemljišče najraje Romom prodali. Tega, da bi zemljo kupili, si želijo tudi Romi, odgovarja Kovačič. To, da do prodaje ni nikoli prišlo, velja po vsem včeraj slišanem pripisati zapletenim političnim okoliščinam v lokalnem okolju in na državni ravni. Neurejen položaj romskih naselij je politični vzvod. Kazenska ovadba je bila nekakšen izhod v sili, je še povedal Plut.
Obravnava se bo po napovedi sodnice nadaljevala 15. junija.
