Romskemu naselju Loke v Krškem se na prvi pogled obeta, da se bo spremenilo v elitno sosesko, kjer naj bi na čudoviti lokaciji ob gozdu, nedaleč iz mestnega jedra, stale nove hiše, pa igrišče za košarko in otroška igrala... Predviden je tudi skupno kurišče ali kamin za skupno druženje ob ognju.
Zveni kot načrt idealne romske vasi, o katerem bodo krški občinski svetniki jutri razpravljali na seji občinskega sveta. A ob pozornem branju predloga načrta je jasno, da bo moral investitor pred začetkom gradnje rešiti vprašanje preselitve Romov.
Romsko »vprašanje« je v Lokah v Krškem odprto že skoraj desetletje, odkar je občina zemljišče - skupaj s hišami in ljudmi – prodala zasebnemu investitorju, podjetju lokalnega odvetnika Iztoka Starca. Ta na območju načrtuje gradnjo elitne soseske z individualnimi hišami in vsem omenjenim udobjem. Starc je bil ob nakupu prepričan, da bo med njim, občino in Romi prišlo do dogovora o preselitvi iz nelegaliziranega naselja, nakar bo lahko začel graditi. Vendar do dogovora ni nikoli prišlo.
Kapital pred ljudmi
Romski svetnik v Krškem Moran Jurkovič Dane se sprašuje, kako je sploh mogoče, da je nekdo kupil zemljišče skupaj z Romi, ki na njem živijo? »Kaj se bo zgodilo z nami? Bo kdo za to odgovarjal?« je ogorčen. Prepričan je, da Starc nima iskrenih namenov in da ne išče rešitve, ki bi Rome zaščitila.
Iztok Starc trdi nasprotno in si obeta, da se bodo zadeve tudi v dobro Romov premaknile, če bo na jutrišnji seji sprejet občinski prostorski načrt (OPPN). »Že leta se vrtimo v krogu in nič se ne spremeni,« pravi. Načrt predvideva, da bo pred pričetkom gradnje treba urediti preselitev Romov in v tem Starc vidi zavezo, da bodo prišli do drugih, legalnih in urejenih bivališč. Uredila pa naj bi jih občina.
»Če večina svetnikov potrdi OPPN, bodo kapitalu dali prednost pred ljudmi,« pa pravi občinska svetnica Olivera Mirković. »Moje osebno mnenje je, da če bi lastnik zemljišča hotel to reševati z iskreno namero, ne potrebuje OPPN. Mnogo let je že minilo, odkar je postal lastnik, in zadeve bi se dalo reševati v sodelovanju z občino in državo. Tudi država doslej ni imela posluha za reševanje tega primera. Kljub temu, da so se Romi iz Lok večkrat obračali nanjo po pomoč in prosili za sodelovanje, je bil odnos države do njih - milo rečeno - ignorantski. Kot svetnica pričakujem, da bosta občina ali država povedali, kako, na kakšen način in kdaj bodo preselili Rome. To bi svetniki morali vedeti, preden bomo odločali o OPPN!«
Romi v Lokah živijo že sedemdeset let, tja pa naj bi jih v času Jugoslavije oblasti celo aktivno naseljevale. Mirkovićeva pravi, da so svetniki občino že lani pozvali, naj kot mediator posreduje v pogovorih med Romi in investitorjem, vendar do danes še nihče ni povedal, kakšno rešitev predlagajo.
Občina na državo, država na občino
»V skladu z odlokom o OPPN Gmajna 3 kakršnikoli gradbeni posegi na območju, kjer živijo Romi, niso dovoljeni, dokler stanovanjska situacija Romov na tem območju ne bo rešena oziroma Romi ne bodo preseljeni,« pa zagotavljajo na krški občini. »Romi sicer preselitvi, če bi jim ponujene nadomestne lokacije ustrezale, ne nasprotujejo,« zagotavljajo. »Doslej je ena romska družina s tega območja že našla novo bivališče v sosednji vasi, starejša zakonca pa sta se vselila v občinsko stanovanje.« Predlagajo še, da bi v financiranju preselitve sodelovala tudi država, kar pa je direktorja Urada vlade RS za narodnosti Stanka Baluha včeraj precej ujezilo. Sam meni, da je za nastalo situacijo odgovorna prav občina. »Skladno z zavedanjem, da je prodala zemljišče skupaj z Romi, ki na zemljišču živijo, je bila občina Krško zavezana, da bo skupaj z Romi in novim lastnikom reševala bivanjske razmere Romov,« je bil oster. »To se od občine in lastnika zdaj tudi pričakuje.«
