Protokol o uresničitvi infrastrukturnih projektov na razvojni osi 3a – torej na relaciji od Ljubljane prek Kočevja do državne meje s Hrvaško – ki ga je včeraj z župani podpisal minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, je iz naftalina potegnil tudi škofljiško obvoznico. Potem ko je vlada pred tremi leti umeščanje obvoznice v prostor zamrznila, naj bi zdaj nadaljevala s pripravo državnega prostorskega načrta.
Štiripasovnica vse do Škofljice
Ministrstvo za okolje in prostor ima na voljo tri mesece, da se izreče o vplivih, ki bi jih imela predvidena trasa obvoznice na živalske vrste in njihove habitate. Hkrati mora določiti količine nadomestnih habitatov ter način njihove izvedbe in upravljanja, na podlagi česar bo mogoče nadaljevati postopek priprave državnega prostorskega načrta. Če bo potrditev načrta dokončno zavrnjena, bo ministrstvo za infrastrukturo predlagalo začetek postopkov za ugotavljanje prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. »Kdaj se bo državni prostorski načrt tudi zaključil, v tem trenutku nihče ne upa napovedati. Izgradnja obvoznice pa bo odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev ter tudi od potreb in razvoja prometnih obremenitev po izvedbi vseh kratkoročnih ukrepov,« je povedal minister Gašperšič.
Med njimi je minister izpostavil širitev Dolenjske ceste v zoženo štiripasovnico, ki se na odseku med ljubljanskim Rudnikom in Lavrico že izvaja. Zdaj je tudi dokončno jasno, da se bo širitev kljub nasprotovanju velikega dela stroke in krajanov Lavrice nadaljevala vse do prehoda z železniško progo na Škofljici. »Prizadevali si bomo, da bodo dela potekala karseda hitro. Naš cilj je namreč, da se dokončanje teh ukrepov časovno uskladi z izgradnjo polnega avtocestnega priključka Šmarje - Sap, ki ga bo Dars začel graditi v letošnjem letu in ki naj bi ga končal leta 2018,« je pojasnil Gašperšič.
Z vlakom do Kočevja čez dve leti?
Poleg ukrepov v zvezi s cestno infrastrukturo bo zaradi boljše prometne povezave ribniško-kočevske regije s prestolnico ministrstvo za infrastrukturo s polno paro nadaljevalo tudi rekonstrukcijo železniške proge Ljubljana–Kočevje. Za modernizacijo kočevske proge na odseku od Ribnice do Kočevja in obnovo železniške postaje Grosuplje je denar po besedah Gašperšiča že zagotovljen v proračunu za letos in prihodnje leto. Železniški potniški promet naj bi po ministrovih besedah vzpostavili čez dve leti, čeprav je kot skrajni rok določen konec leta 2019. »S tem bo omogočena tudi trajnostna mobilna povezava te regije z osrednjo Slovenijo,« je poudaril. Na vprašanje, ali nameravajo zgraditi tudi železniško postajališče na Lavrici, od koder se izvaja velik pritisk dnevnih migrantov na Dolenjsko cesto, je minister odgovoril pritrdilno. »Poleg postaje v Grosupljem se bo uredilo tudi preostala postajališča na poti proti Ljubljani, vključno z Lavrico. Po vzpostavitvi železniškega prometa na kočevski progi bomo na Škofljici uredili tudi sistem P+R (parkiraj in se pelji). Vse to se bo dogajalo v prihodnjih dveh letih,« je napovedal Gašperšič.
Če po eni strani minister promovira trajnostno mobilnost po železniških tirih, pa bo cestni javni prevoz za zdaj v drugem planu. Čeprav naj bi imela Dolenjska cesta po novem štiri pasove, nobenega ne bodo zarisali z rumeno barvo, ki daje prednost avtobusom. »Če bi želeli, da so desni pasovi rezervirani samo za javni potniški promet, bi moral preostali promet, vključno s težkimi tovornjaki, potekati po srednjem pasu, ki bo predvidoma nekaj ožji. To pa bi bilo zelo problematično z vidika prometne varnosti,« je pojasnil Gašperšič. Dodal je, da je trenutno ključna stvar pretočnost ceste, medtem ko se bo lahko javni potniški promet uredilo v skladu z željami – torej, da se mu bo dalo prednost – šele takrat, ko bo zgrajena obvoznica.
