Potem ko je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič napovedal širitev državne ceste od ljubljanskega Rudnika do Škofljice v štiripasovnico, protestirajo kolesarji in zagovorniki trajnostne mobilnosti. V Ljubljanski kolesarski mreži so šokirani zaradi ministrove napovedi, da bodo ukrep za blažitev prometnih infarktov na Škofljici izvedli tudi na račun zmanjšanja površin za pešce in kolesarje.
Predsednik Ljubljanske kolesarske mreže Luka Gabršček poudarja, da je preureditev Dolenjske ceste v štiripasovnico v nasprotju z načeli trajnostne mobilnosti, h kateri se je država zavezala tudi v konec lanskega leta predstavljeni prometni strategiji. »Omenjena rešitev ne bi prispevala k zmanjšanju količine motornega prometa in k spodbujanju uporabe javnega prevoza, kolesarjenja in drugih oblik trajnostne mobilnosti, niti ne bi rešila težav s pretočnostjo motornega prometa. Štiripasovnica bi namreč ljudi spodbudila k še množičnejši vožnji z avtomobilom po Dolenjski cesti, kritične točke, na katerih nastajajo zastoji, pa bi se preselile na druga mesta,« je prepričan Gabršček.
Štiripasovnica nevarna za pešce
Pri tem opozarja, da štiripasovnica kljub pločniku predstavlja nevarnost tudi za pešce, predvsem za starejše in otroke. Še zlasti, če na pločniku ni razmejitvenega pasu, ki pohodno površino loči od ceste in ki ga v večini primerov predstavlja ravno kolesarska steza. »Kolesarska steza na zahodni strani železnice, ki jo kot rešitev za kolesarjenje ob Dolenjski cesti omenja minister Gašperšič, pa ni ustrezno nadomestilo za kolesarsko povezavo neposredno ob Dolenjski cesti. Velik del naselij bi bil namreč od kolesarske povezave ločen tako z železniško progo kot s štiripasovnico,« ugotavlja predsednik Ljubljanske kolesarske mreže.
Nad idejo ministra Gašperšiča so ogorčeni tudi v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, kjer poudarjajo, da se bodo s širitvijo Dolenjske ceste bivanjske razmere lokalnega prebivalstva močno poslabšale, saj jim bo zavoljo zmanjšanih površin za pešce in kolesarje onemogočena mobilnost do svojih domov brez osebnega avtomobila. »Podaljšali se bodo tudi časovni intervali na prehodih za pešce, zaradi širšega cestišča pa bo prečkanje ceste bistveno nevarnejše, še zlasti za najranljivejše – starejše in otroke,« opozarja predsednik koalicije dr. Matej Ogrin.
Predlagajo spreminjajoči se pas
Namesto štiripasovnice ter ukinjanja površin za pešce in kolesarje Ogrin ministru Gašperšiču predlaga kompromisno oziroma začasno rešitev – širitev obstoječe ceste v tripasovnico in uvedbo reverzibilnega pasu, ki se spreminja s pomočjo talne signalizacije. Rešitev podpirajo tudi v Ljubljanski kolesarski mreži, v projektantskem podjetju City Studio pa že pripravljajo idejno zasnovo s spreminjajočimi se pasovi, ki se v konicah prilagajajo večjim prometnim potrebam.
»Na petkilometrskem odseku bi bilo 12 krožišč in obojestranska kolesarska steza ter pločnik. Srednji pas bi se uporabljal za javni promet in za vozila z vsaj dvema potnikoma. Upam, da bo minister prisluhnil učinkoviti, sodobni, varni in poceni rešitvi,« je povedal prometni načrtovalec mag. Andrej Cvar.
Ideja z reverzibilnim pasom ni nova. Tako kot študijo o širitvi Dolenjske ceste na štiri zožene pasove so jo namreč že pred leti izdelali v Prometnotehniškem inštitutu na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Vendar je ostala v predalu. »Stroka je preučila, da je rešitev z reverzibilnim pasom za to območje tehnično in finančno zelo zahtevna varianta,« so nam pojasnili v Direkciji RS za infrastrukturo.
V direkciji skopi z odgovori
Pri upravljalcu državnih cest so bili tudi sicer skopi z odgovori. Tako nam med drugim ni uspelo izvedeti, kolikšne površine bodo na račun vozišča odvzete pešcem in kolesarjem, koliko bodo široki vozni in prehitevalni pasovi in ali se ne bodo nemara prometni zamaški po izgradnji štiripasovnice samo prestavili na druga ozka grla.
O časovnem načrtu za izgradnjo štiripasovnice pa so povedali le, da se projektanti trenutno ukvarjajo z dopolnitvijo izvedbenega načrta za dela med Rudnikom in Lavrico, ki bo zaključen predvidoma septembra. »Po zaključku tega načrta bodo znane natančne rešitve za omenjeni odsek. Sledil bo razpis za izvedbo gradbenih del,« so pojasnili in dodali, da imajo pripravljen tudi projekt za dokončanje manjkajoče 12,5 kilometra dolge »kočevske železniške proge«, po kateri naj bi stekel tudi redni potniški promet.
