»Slovenski glasbeniki, ustvarjalci slovenske popularne zabavne glasbe ter njeni podporniki ugotavljamo, da je melodična zabavna glasba zapostavljena in izrinjena iz programov nacionalnega radia (Radio Slovenija 1, Val 202, regionalni program Radio Koper in Radio Maribor) ter nacionalne televizije (TV SLO 1, TV SLO 2 in regionalna centra TV Koper in TV Maribor).« Tako se glasi začetek peticije Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo stvaril, ki jo je do včeraj podpisalo 497 glasbenikov in drugih ustvarjalcev slovenske popularne ali, kot ji pravijo sami, melodične glasbe. Skupina podpisnikov se je s peticijo že odpravila na ministrstvo za kulturo, kjer jim je prikimala zdaj že nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, saj naj bi po raziskavi, opravljeni na ministrstvu, več kot 60 odstotkov ljudi želelo poslušati slovensko glasbo.
Zahtevajo oddaje na nacionalki
Zdaj so podpisniki peticije v nizkem startu, da z njo soočijo še RTV Slovenija, od katere zahtevajo, da radijske postaje nacionalke v redni program ves dan uvrščajo »tudi raznoliko slovensko glasbo izvajalcev, avtorjev različnih žanrov in podzvrsti ter obdobij«, uvedejo redno tedensko oddajo in lestvico novitet ter da TV Slovenija 1 v najbolj gledanem terminu uvede tedensko glasbeno oddajo, ki bo predstavljala novitete, TV Slovenija 2 pa lestvico slovenskih glasbenih videospotov. In še, da TV Slovenija 1 neposredno prenaša zabavnoglasbeni festival, ki ga bo pripravljala zunanja produkcijska skupina.
Neskromne zahteve so po mnenju očeta peticije Giannija Rijavca in drugih pobudnikov (Tomaž Kozlevčar, Dušan Zore, Vojko Sfiligoj in Jože Potrebuješ, ki pravi, da ni eden od pobudnikov, ampak je peticijo samo podpisal) upravičene, saj naj bi se na radiu in televiziji predvajalo samo kakih 20 odstotkov slovenske produkcije. »Veste, koliko glasbe so ti ljudje ustvarili vsa ta leta, pa je nihče ne predvaja? Ogromno. In vsaka glasba je lahko kakovostna, če je narejena po nekih glasbenih normativih. Mi apeliramo predvsem na nacionalno televizijo in nacionalni radio. To sta tista medija, ki bi davkoplačevalcem, poslušalkam in poslušalcem, morala predstaviti raznoliko glasbo v rednem sporedu. So določene oddaje, kamor sodi določena zvrst glasbe, v rednem programu pa se mora predvajati raznolika glasba in ne radio ne televizija nimata takšne oddaje.« Torej oddaje, v kateri bi godel slovenski, recimo mu melodični pop.
Za več melodičnega popa
Kaj je slovenski melodični pop, je stvar debate za glasbene strokovnjake, laiki pa svojo predstavo o njem lahko dobijo iz imen, ki so se v dobrih treh tednih znašla na peticiji. Če bo kdo pomislil, da gre le za zabavno glasbo, ki skrbi samo za svoje interese, se, tako pravi Rijavec, moti. »So različne zvrsti. Janez Križaj je alternativa, Matjaž Jelen je rock in iz popolnoma drugega filma, potem imaš akademske glasbenike Janija Goloba, Tomaža Kozlevčarja, Alda Kumarja, Feri Lainšček je tekstopisec, potem so še Slavko Avsenik ml., Jurij Toni, ki je bil producent Laibacha, Jadran Ogrin iz Kameleonov, Borut Činč iz Buldožerja in drugi. Skratka, tu ne gre samo za en spekter glasbe, res pa je, da smo ugotovili, da se melodični slovenski pop in melodični slovenski rock izriva z radijskih televizijskih postaj.«
Peticijo je po njegovih besedah podpisalo že 80 odstotkov slovenskih glasbenikov, na vprašanje, katere glasbenike pravzaprav predstavlja ta odstotek, pa Rijavec odgovarja, da tiste, ki so v vseh teh letih ustvarjali slovenski pop in rock, med njimi »najbolj prodajani slovenski izvajalci in potem ljudje, ki sodelujemo in zmagujemo na različnih festivalih doma in v tujini«.
