»Seveda je dosežek tudi mene presenetil. Sicer sem se dobro počutila in imela sem dobre smuči,« je nasmejana Anamarija Lampič v Otepaeae s preprostimi besedami brez evforičnih vložkov pospremila sijajen nastop v sprintu v klasičnem koraku. Z 11. mestom je 19-letna smučarska tekačica pripravila največjo senzacijo estonskega sprinterskega tedna. Da ni šlo za enodnevni čudež, je dokazala tudi, ko je v sprinterski preizkušnji štafet z Niko Razinger zasedla 10. mesto, s čimer sta na 12. mestu prehiteli tudi starejši kolegici Alenko Čebašek (27.) in Katjo Višnar (13.), ki je Estonijo zapuščala razočarana.
Visokorasla svetlolaska poznavalcev slovenske tekaške scene ni presenetila. Glede na njen razkošni potencial je bilo le vprašanje časa, kdaj bo talentirana tekačica Triglava iz Valburge pri Smledniku dala lekcijo tudi najboljšim na svetu. Na slovenskih članskih prvenstvih in mednarodnih mladinskih tekmah že leta velja za neugodno tekmico. Verjetno ni bilo nikogar, ki bi upal že za njeno drugo posamično tekmo svetovnega pokala po decembrski tekmi v Asiagu 2013 napovedati preboj na rob deseterice. A hči nekdanjega kolesarskega reprezentanta in olimpijca Janeza Lampiča (9. z ekipo na OI v Los Angelesu 1984) je pokazala še mnogo več kot prve točke svetovnega pokala kot petnajsta slovenska tekačica v zgodovini in najmlajša doslej. Že na jutranjem prologu je dosegla peti čas. Hitrejše so bile le Ingvild Flugstad Oestberg, olimpijska prvakinja, Švedinja Stina Nilsson – obe sta premoč potem potrdili tudi v velikem finalu z zmago in drugim mestom – ter Norvežanka Kari Gjeitnes (9. mesto) in reprezentančna kolegica Katja Višnar.
Lampičeva je s tem dobila le dodatno samozavest. Že v četrtfinalu je poleg hitrosti, vzdržljivosti in dobre tehnike teka pokazala odličen smisel za taktiko, ki jo zna dobro izkoriščati tudi v skupinskih tekih, v nasprotju s Katjo Višnar, ki jo je napaka stala boljšega dosežka. »Pred četrtfinalnim tekom sem bila zelo živčna. Zaradi tega sem tudi prehitro startala in dobila 'rumeni karton'. Potem sem se zmogla zbrati in je šlo brez težav,« je opisala izločilni tek, kjer je v slogu najbolj izkušenih pustila najboljšim nekaj korakov prednosti čez vzpetino, da je izkoristila hitre smuči s smukom zunaj smučine. Tudi to je dokaz odličnih smučarskih občutkov, ki so bili rakava rana Petre Majdič, ki je na stadionu Tehvandi slavila tri velike zmage.
V Otepaeae je vrstni red začelo krojiti sneženje in s tem povezana priprava smuči. »Za polfinale nisem zamenjala smuči, a bi jih zaradi sneženja morala. Smuči niso stekle kot drugim. No, nič hudega,« se dekle, ki ji srce utripa z najboljšim slovenskim tekačem Boštjanom Klavžarjem, ni obremenjevala z neugodnimi vremenskimi spremembami, ki so bile voda na mlin velikim reprezentancam Norveške in Švedske, ki so imele v polfinalu po pet tekačic, poleg Lampičeve pa je bila izjema le še Rusinja Šapovalova.
Nastop 19-letne tekačice v Otepaeae ni bil posebej načrtovan, čeprav je že od prve novembrske FIS tekme v Beitostolnu pokazala visoko raven pripravljenosti. A ne zgolj zaradi tega, ker so nastopi tako mladih tekačic med elito prej kot ne redkost. Ker je poleti prestala operacijo srčne aritmije, kot pretekli teden tudi Vesna Fabjan, je niso želeli preveč obremenjevati z nastopi v članski konkurenci, cilj pa so usmerili na mladinsko svetovno prvenstvo. Trener Marko Gracer jo je namenil poslati v Estonijo šele po težavah Vesne Fabjan, da so lahko sestavili dve sprinterski štafeti. Gracer je že pred sobotno tekmo štafeti razdelil na mlajši in starejši par. Višnarjeva in Čebaškova sta bili peti v svoji polfinalni skupini, Lampičeva in Razingerjeva (35. v soboto) pa sedmi v drugi skupini, a sta v finale deseterice napredovali mlajši kot srečni poraženki po času. »Šele med iztekanjem so nama sporočili, da tečeva v finalu. Mene je v drugem krogu finala v odjugi čisto 'zakislilo', a vseeno sta bila to sijajna dneva,« je pristavila Lampičeva, ki ima že štiri kolajne z največjih mladinskih tekmovanj (MSP, Eyof in MOI), a želi tisto, ki jo že ima dve leti starejša Nika Razinger – zlato na MSP. »Najin finale je bil presenečenje za vse. Zjutraj sva se zgodaj zbudili, navili na glas domačo narodno-zabavno glasbo in zraven peli, kar naju je poneslo,« je razkrila Razingerjeva.
