Ko so 200 let po tistem, ko je prvi krompir zaplul iz na novo odkrite Južne Amerike proti Evropi, pruski kmeti na ukaz svojega vladarja začeli gojiti krompir, je bil ta še precej drugačen kot danes, ko poznamo številne novejše sorte, ki so nastale s križanjem. Krompirja so se sprva pravzaprav branili, duhovščina ga je celo označila za grešnega in v Evropi je sprva veljal za okrasno rastlino. Šele pozneje je ljudstvo rešil lakote, nekajkrat pa jo je celo povzročil. Poleg tega je imel pomembno vlogo pri selitvah narodov.
Po strašni krompirjevi lakoti na Irskem v letih 1845 in 1846, ko je zaradi vlažnega poletja in mile zime zgnila skoraj celotna letina, se je ogromno Ircev s trebuhom za kruhom preselilo v Ameriko. To pa še ni vse. Izredno pomembno mesto ima ta preprost gomolj tudi pri raziskovanju vesolja. Izvedenci, ki se ukvarjajo s človeško odpravo na Mars, bivalno postajo na Luni in podobnimi izzivi, so namreč odkrili, da je krompir najprimernejša in najhvaležnejša med rastlinami, ki bi jih lahko gojile odprave med večletnimi potovanji. Poleg tega, da na najmanjši površini obrodi največ hrane, je sposoben tudi največ ogljikovega dioksida predelati nazaj v kisik in astronavtom zagotoviti svež zrak. To odlično prikazuje lanski z oskarjem nagrajeni film Marsovec.
Kifeljčar najboljši za pečenje
Pri nas je mogoče kupiti več kot štirideset sort krompirja, ki se med seboj razlikujejo po debelini in obliki gomoljev, barvi mesa in kožice ter seveda po kakovosti in namenu uporabe. Najbolj pa cenimo prav sorto kresnik, ki jo kmetje začnejo kopati maja. Po domače kifeljčar je krompir ledvičaste oblike, ki je med potrošniki v zgodnjih poletnih mesecih zaradi svoje kakovosti za pečenje cenjen kot vrhunska delikatesa. Pridelek je pri tej sorti manjši, zato je tudi cena ustrezno visoka, a spet ne tako, da si te slastne specialitete ne bi mogli privoščiti vsaj nekajkrat na leto. Sorto je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s križanjem sort jana in anoka vzgojil žlahtnitelj Anton Praprotnik v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije. Kresnik lahko odlično pripravimo po današnjem receptu, in če ga ponudimo k hrustljavi zeleni solati, denimo ledenki, nastane tako odlično kosilo, da ob njem še najbolj zapriseženi mesojedci pozabijo na svoj zrezek. Komur to ne diši dovolj, naj pečenemu kifeljčarju priloži popečene šparglje in prav tako popečen ali surov mladi sir. V to zgodbo lahko vključimo celo jagode, in to tako, da jih dodamo listnati solati, le iz standardne zabele izvzamemo česen in jabolčni kis ter ga nadomestimo z balzamičnim, vse skupaj pa potresemo denimo z zdrobljenimi oreški, pinjolami ali raznimi semeni, po želji tudi s parmezanom.
Pečeni kresnik s parmezanom
Potrebujemo poljubno količino mladega kresnika oziroma kifeljčarja, malo sveže naribanega parmezana, oljčno olje, morsko sol, svež rožmarin in po želji olje z aromo tartufov.
Krompir dobro očistimo, po potrebi oščetkamo in operemo, nikar pa ga ne lupimo. Debelejše primerke po potrebi vzdolžno prerežemo. Krompir osušimo in ga vsujemo v večjo solatno skledo. Poškropimo ga z oljčnim oljem in posujemo z malo soli ter nasekljanimi listki rožmarina. Krompir dobro premešamo oziroma skledo potresamo, da se ves krompir naolji in začini. Vsujemo ga na pekač, obložen s papirjem za peko, in za dobre pol ure (oziroma tako dolgo, da se na njem začne delati hrustljava zlatorjava skorjica) porinemo v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija. Pečen krompir predevamo v skledo, posujemo s parmezanom in po želji pokapamo s tartufnim oljem. Postrežemo kot samostojni prigrizek s pivom, kot prilogo k mesnim ali zelenjavnim jedem, še najbolje pa k veliki skledi hrustljave zelene solate.
