Slovenija in Hrvaška bosta letos po napovedih poznavalcev trga slabih posojil v regiji v središču pozornosti kupcev slabih posojil. Razlogov za to je več. Banke imajo tudi osmo leto po izbruhu krize v bilancah nadpovprečno velik delež slabih posojil, zaradi zagotavljanja višje donosnosti kapitala pa so bolj pripravljene na (raz)prodaje slabih posojil. Trg slabih posojil, še posebno v Sloveniji, je šele v povojih, zaradi česar lahko maloštevilni kupci narekujejo ceno prodajalcem. Dobri gospodarski kazalniki pa kupcem dajejo zanesljivo upanje, da jim bo uspelo terjatve dobro unovčiti.
Preprosto povedano – kupci z zasičenih trgov iščejo donosnejše priložnosti v vzhodni Evropi in na Balkanu. Kupci na slovenskem trgu kot prednost omenjajo dejstvo, da skladi ne potrebujejo bančne licence za poslovanje, kot to velja v nekaterih drugih državah. Hkrati pa zdaj na trg prihajajo slaba posojila, ki so bolje zavarovana, in to v večjem delu z nepremičninami.
Na Balkan jih ženejo višji donosi
Po podatkih PWC so v minulih dveh letih kupci v Evropi slaba posojila do podjetij v povprečju kupovali z okoli 40-odstotnim diskontom, nezavarovana posojila do fizičnih oseb z okoli 70-odstotnim diskontom, zavarovana pa z med 50- in 70-odstotnim diskontom. V norveškem B2 Holdingu, ki namerava odkupiti tretjino paketa slabih terjatev NLB do fizičnih oseb, v zadnjem letnem poročilu navajajo, da se diskonti v vzhodni Evropi v povprečju gibljejo med 85 in kar 95 odstotki, v Skandinaviji pa okoli 50 odstotkov. Notranja stopnja donosa posameznih projektov se sicer giblje med 10 in 25 odstotki.
Glede na to, da naj bi NLB 800-milijonski paket prodala s povprečnim 80-odstotnim diskontom in da so se gospodarske razmere v državi izboljšale, je mogoče sklepati, da bodo kupci slabih terjatev v Sloveniji ustvarili višje donose kot na razvitejših trgih. Dodajmo še, da se za nakup terjatev NLB na Balkanu zanima češki APS Holding, ki je že močno prisoten v regiji. V Sloveniji se je doslej že neuspešno zanimal za nakupe nekaterih paketov slabih posojil. V holdingu se na naša vprašanja v zvezi s poslom niso odzvali. Kot smo že razkrili, bodo slovenski del paketa slabih posojil do podjetij NLB servisirale KF Finance, za še vedno nerazkritega britanskega financerja.
Poleg NLB v Sloveniji trenutno paket 300 milijonov slabih posojil do podjetij prodaja NKBM, 200-milijonskega, prav tako do podjetij, pa Unicredit banka. Največja italijanska banka je sicer sredi procesa obsežnejše odprodaje slabih posojil, tako v Italiji kot na drugih trgih. Na Hrvaškem naj bi njena Zagrebačka banka prodajala paket slabih posojil, nominalno vreden med 800 milijoni in eno milijardo evrov. Letos je manjšo prodajo slabih posojil po naših informacijah že sklenil Raiffeisen, kupec pa je bil B2 Kapital. B2 Kapital (del norveškega B2 Holdinga) je lani že odkupil nominalno 60 milijonov vreden paket slabih posojil od banke Hypo Alpe Adria. Paket slabih terjatev so nameravali prodati tudi v Gorenjski banki, a naj bi posel ustavili zaradi preveč odprtih vprašanj z nadzornikom, Banko Slovenije, pravi naš sogovornik, ki pa je želel ostati neimenovan.
Tako Unicreditu kot NLB pri prodaji svetuje PWC, NKBM pa po naših informacijah KPMG. Priložnost za zaslužek se pri prodajanju slabih posojil tako obeta tudi svetovalcem, ki so prisotni na praktično vsakem koraku. Deloitte je na primer v Sloveniji bil glavni svetovalec pri ocenjevanju kakovosti sredstev bank (tako imenovani AQR-testi), zdaj pa se, kot piše v enem svojih poročil o trgu slabih posojil v regiji, v Sloveniji ukvarja še s svetovanjem pri odprodaji slabih posojil.
Kaj bodo od prodaje imele banke?
Ključno vprašanje je seveda, zakaj banke prodajajo slaba posojila, namesto da bi jih upravljale same. Ekonomska logika tiči v dejstvu, da banke na tak način skrajšajo rok reševanja terjatev (nekatera posojila v paketu, ki ga prodaja NLB, naj se ne bi odplačevala že tri do pet let), sprostijo zdaj v rezervacijah vezani kapital, povečajo dobičkonosnost in razbremenijo človeške vire. To naj bi tudi okrepilo kreditiranje, slednje pa pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, kaže vrsta ekonomskih študij na to temo. Na drugi strani seveda (pre)poceni prodaja slabih posojil za banko pomeni dodatno izgubo.
V NLB, ki je trenutno na trgu z največjim paketom slabih posojil, niso želeli konkretno pojasniti, kakšna je pričakovana ekonomika prodaje omenjenega paketa. Dejali so le, da so pred odločitvijo za paketno prodajo slabih terjatev opravili »temeljito strokovno analizo vseh ekonomskih učinkov in scenarijev morebitne takšne odločitve«. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi v NLB izračunali, da bi jim stroški upravljanja slabih posojil, ki so zdaj naprodaj, v dveh do treh letih požrli polovico pričakovanih povračil. V NLB so sicer obseg slabih posojil lani znižali za 28 odstotkov, na 19,3 odstotka vseh posojil.
V NKBM, ki je po novem v lasti ameriškega finančnega sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), trenutno prodajajo del slabih posojil, večinoma vezanih na nepremičninske projekte na Hrvaškem. Podrobnosti niso želeli komentirati, pravijo pa, da je zmanjšanje deleža slabih posojil v banki eden letošnjih ključnih strateških ciljev. Lani so delež slabih posojil zmanjšali za okoli 31 odstotkov. Tako v NLB kot NKBM imajo sicer organizirana oddelka, ki se ukvarjata z upravljanjem slabih posojil. Koliko ju ti oddelki stanejo in koliko ljudi zaposlujejo, banki ne razkrivata.
Barbara Hren
Najaktivnejši trgi v srednji
in vzhodni Evropi v letu 2015
Ključni kupci slabih (in dobrih)
posojil v Evropi v letu 2015
Deloitte
Deloitte
PODATKI
PODATKI
TRANSAKCIJE V TEKU
ZAKLJUČENE TRANSAKCIJE
Cerberus
32,4
Romunija
3150
700
Deutsche Bank
7,8
Goldman Sachs
5,8
Madžarska
300
1550
Carl Val
5,5
Lone Star
5,4
Slovenija
325
1200
Kensington
Mortgage Co Limited
3,4
Blackstone
3,1
Hrvaška
217
567
Oaktree
3,0
DE Shaw
2,8
Poljska
694
Banca Ifis
2,7
(v mio €)
(v mrd. €)
