V začetku maja se je v Dewesoftu odprlo prvo nakupno okno, ki zaposlenim v tej trboveljski gazeli omogoča nakup deleža podjetja. Za deležništvo sta se dr. Jure Knez in Andrej Orožen, večinska lastnika in menedžerja podjetja, ki je bilo v letu 2012 prepoznano za zlato gazelo, odločila konec preteklega leta in oblikovala edinstven model lastninjenja. Vsem zaposlenim sta namreč ponudila odkup deleža podjetja, v katerem je Knez skoraj 70-odstotni lastnik, Orožen pa ima v lasti 16,5-odstotni del podjetja, ki sta ga skupaj ustanovila leta 2000.
Postavitev sistema deležništva je pravzaprav njun odziv na številne ponudbe tujcev za nakup Dewesofta. Knjigovodska vrednost podjetja je trenutno 13 milijonov evrov, medtem ko jim je med drugimi ena od multinacionalk, ki je hkrati tudi njihov kupec, nedavno ponudila petkratno vrednost podjetja.
Za nakup lahko namenijo le denar iz nagrad
Sodelavci bodo lahko deleže podjetja odkupovali dvakrat na leto, za nakup pa lahko namenijo samo denar iz nagrad za uspešnost. »Tako sva sodelavce zaščitila, da ne morejo vlagati prevelikih zneskov, ker ne želiva, da kdor koli z vizijo, da nam bo šlo ves čas samo dobro, ogrozi svojo družino, po drugi strani pa k nakupu deleža podjetja nikogar ne zavezujemo,« pojasnjuje izvršni direktor Andrej Orožen.
»Želiva si predvsem, da bi sodelavci čutili, da je del tega, kar ustvarjajo v podjetju, njihov, čeprav je jasno, da bo nekaj sodelavcev to priložnost videlo tudi kot samo finančno naložbo, kar tudi ni nič narobe. Zaposleni, ki bodo kupovali deleže, bodo bolj motivirani, podjetje bo zato bolj raslo in na koncu bomo vsi bogatejši,« meni dr. Jure Knez, strokovni direktor Dewesofta. »V našem primeru zaposleni res delajo zase, za svoje devidende, za svojo vrednost deleža, za svoj uspeh,« dodaja Orožen.
Lastniki so lahko samo zaposleni
Model deležništva bo torej dvakrat na leto omogočal odkup deleža podjetja, podjetje pa se je zavezalo tudi, da mora biti vsak hip sposobno izplačati vloženi denar, kar se bo zgodilo tudi, ko bo zaposleni, ki je tudi lastnik, zapustil podjetje. Nihče, ki ne dela v Dewesoftu, namreč po njunem mnenju ne more biti lastnik podjetja, saj »ni pošteno, da nekdo, ki ni zaposlen v podjetju, pobira sadove ljudi, ki uspeh podjetja ustvarjajo«.
Menedžerja sta prepričana, da bosta na tak način v dobrih dveh desetletjih dosegla, da bodo zaposleni v celoti postali lastniki podjetja, hkrati s tem pa naj bi prevzemali tudi upravljanje podjetja. »Predpostavljam, da bodo največje deleže podjetja sčasoma imeli sedaj ključni zaposleni, ki dobivajo v primeru nadpovprečnih uspehov tudi najvišje nagrade. Deleže namreč lahko sodelavci kupujejo samo iz nagrad,« meni Orožen.
Dewesoft bo po uvedbi deležništva oblikoval tudi skupščino, čeprav ustanovitelja verjameta, da bo ta »skupščina« ostala zdajšnji idejni svet, ki so ga že pred časom uvedli za sprotno reševanje izzivov, ki največkrat zahtevajo več kot enega človeka. Na tedensko srečanje so povabljeni vsi zaposleni, zaželeno pa je, da se jih udeležijo vsaj vodje področij. Komunikacija med oddelki je namreč izjemno pomembna, so ugotovili, ker imajo vse oddelke v eni hiši, pa je reševanje problemov v obliki idejnega sveta še toliko učinkovitejše.
Odločanje s konsenzom
Odločitve že sedaj sprejemajo s konsenzom zaposlenih. »Če bo imela orodjarna premajhne zmogljivosti in zato ne bomo mogli izpolnjevati naročil, bomo to občutili vsi v podjetju, zato bomo tudi vsi podprli nakup novega stroja,« je o dobrih odločitvah, ki so posledica dobrih predlogov, prepričan Orožen. Poudarja, da bo deležništvo njihov največji poskus v zgodovini podjetja, in tak model lastninjenja predlaga tudi družinskim podjetjem, ki jih je med gazelami veliko.
Orožen si želi tudi, da bi model deležništva zaživel v drugih njihovih podjetjih, ki jih imajo praktično na vseh celinah, razen v Afriki. Sicer pa bodo knjigovodsko vrednost podjetja ocenili ob vsakem nakupnem oknu posebej.
Dewesoftov prenos lastništva, ki naj bi torej pomenil predvsem domače lastništvo, je komentiral Radko Luzar, stoodstotni lastnik podjetja L-TEK, srebrne gazele 2013, ki je sicer eden od Dewesoftovih pododobaviteljev. Luzar pozdravlja odločitev Kneza in Orožna, da lastništvo podjetja preneseta na zaposlene z namenom, da bo podjetje še uspešnejše in da bo kapital pravičneje razdeljen. Se pa sam za tak korak ne bi odločil. Lastništvo pomeni na eni strani možnost odločanja, na drugi pa veliko odgovornost za sprejete odločitve.
»Vprašanje pa je, ali si zaposleni to tudi želijo. Po mojih izkušnjah si želijo predvsem plačilo za tisto, kar so ustvarili, in ne samega lastništva. Bolj se nagibam k delitvi ustvarjenega dobička glede na prispevek posameznika. To prakso tudi uporabljamo v našem podjetju.«
Pomembne so hitre in kakovostne odločitve
Luzarju se zdi lastništvo pomembno zaradi možnosti sprejemanja hitrih odločitev. »Če ima možnost odločanja večje število zaposlenih, ki so tudi solastniki, je nevarnost, da začnejo ti sprejemati neracionalne odločitve, ker želijo eni dobiček deliti, drugi pa vlagati. To me spominja na samoupravljanje. Zanimivo je, da v začetku to dobro deluje, a se žal ob slabem poslovanju podjetja ali z naslednjo generacijo lastnikov izrodi, ker nevoščljivost zamenja pripadnost podjetju,« poudarja Luzar.
Janez Novak, direktor RLS Merilne tehnike, zlate gazele v letu 2015, je do opisane oblike deležništva tudi zadržan. »Razpršeno lastništvo še ni nujno tudi odgovorno lastništvo, saj lahko pripelje do konflikta interesov in nesoglasja solastnikov, sprejemanje odločitev pa je bolj zapleteno.« Lastništvo RLS je enakomerno razdeljeno med Novaka in delniško družbo Renishaw PLC v lasti sira Allena Robertsa, »ki je veliko in uspešno podjetje celo za britanske razmere. Lastniško razmerje pri nas se ne bo spreminjalo, saj se z Allenom dobro razumeva vsak na svoj posel in se znava dogovarjati, o pomembnih zadevah pa kakovostno in hitro odločati,« poudarja Novak.
Zato podpira idejo deležništva, v katerega so vključeni tako zaposleni kot partnerji, »saj so pogoj za uspeh podjetja zadovoljni vsi deležniki,« poudarja prvi mož RLS Merilne tehnike, ki svoje poslovno leto končuje junija s predvidoma 14 milijoni evrov prihodkov od prodaje in s kar 115 zaposlenimi.
