Trditev, da Eco-Invest skuša narediti vse, da v Palomi ne bi dobili razvojnega kapitala, je popolnoma neresnična. Ponudba Eco-Investa je na mizi in še vedno velja. To Eco-Invest potrjuje s svojim pismom javnosti, ki je bilo poslano 20. aprila 2016. Izjavo bi bilo koristno v celoti objaviti kot dodatno argumentacijo teh nasprotnih dejstev.
Tudi trditev, da na skupščini nisem predložila zavezujočih dokumentov, je neresnična. Trditev, da Eco-Investovi dokumenti niso bili iztožljivi, pa je smešna. Eco-Invest je podpisal pogodbo, ki jo je pripravila Paloma, v dobesednem pomenu, čeprav je bila po zavezah slabša od zavez, ki jih je Eco-Invest ponujal v svoji ponudbi.
Nesporno dejstvo je, da je bila na skupščini sprejeta neprimerno slabša ponudba tako po višini kot po vsebini, ki se zdaj skuša prikazati kot boljša, zgolj zato, da bi se opravičilo pravno vprašljiva ravnanja nekaterih posameznikov.
In zakaj predsednik uprave Palome kaže s prstom v nekoga, ki si prizadeva, da bi Paloma dobila pomembne 3 milijone evrov več v postopku dokapitalizacije, kot jih bo pri izbranem ponudniku? Zakaj raje ne zahteva pojasnila od SDH, ki je konec koncev s svojo odločitvijo direktno oškodoval Palomo za 3 milijone evrov, male delničarje za 700.000 evrov in državo za najmanj 1,7 milijona evrov.
Spomnimo se dejstev. Slovaški Eco-Invest je imel že na skupščini overjeno bančno potrdilo o 20 milijonih evrov namensko deponiranih sredstev za potrebe dokapitalizacije, predložil je podpisane zaveze, da bo Paloma postala regijski razvojni center, načrtoval je za 70 milijonov evrov nadaljnjega investicijskega vlaganja za uresničitev razvojnih ciljev in odpiranje 200 novih delovnih mest. Med skupščino je bila zagotovljena prisotnost uprave Eco-Investa, kar vsekakor, poleg prej navedenih listin, jasno in nedvoumno dokazuje resnost omenjenega kupca. SDH vsega tega ni vzel resno in je na skupščini sprejel odločitev, ki niti poslovno niti ekonomsko ni razumljiva. Torej, zakaj se predsednik uprave Palome ne pogovarja s pravim sogovornikom, če Palomi res želi dobro?
Naj se omejim na bistvo. Zakaj je bilo merilo za izbor ponudnika cena delnice, in ne višina dokapitalizacije? Ključno vprašanje za Palomo je vendarle višina dokapitalizacije, ne pa višina cene za delnico. Dokapitalizacija gre namreč neposredno Palomi, plačilo za delnice pa lastnikom, od tega največ SDH kot večinskemu lastniku. Razume se, da je tudi cena delnice pomembna, ampak vendarle gre za vprašanje, kaj bolj in več prispeva k razvoju Palome. Gosak trdi, da naj bi dokapitalizacijo oviral Eco-Invest, ki še vedno ponuja 3 milijone evrov več, 70 milijonov evrov novega investicijskega kapitala itd. To je nesmisel. Predsednik uprave Palome mora očitke v tej zvezi nasloviti na drugega sogovornika, tu mislim na SDH.
Občutek imam, da predsednik uprave ne razlikuje (ali ne razume) pomena namenskega bančnega depozita in obljube, ki sta jo dala dva sklada iz davčne oaze. Obljubljala sta, da bosta denar zagotovila PPRS Holdingu s Cipra, in ne Palomi. Bi ta denar Paloma sploh kdaj dobila? V primeru izbora Eco-Investa pa bi Paloma dobila na svoj račun namensko deponirana sredstva v višini 18 milijonov evrov, takoj po izpolnitvi pogojev, ki so bili odvisni od Palome in ustreznega glasovanja SDH ter potrebnih soglasij države. Danes bi se po vsej verjetnosti že pogovarjali o dinamiki plasiranja naslednjih investicijskih sredstev v višini 70 milijonov evrov in iskanju 200 novih sodelavcev.
To je realna slika. Dogaja se resnično oškodovanje Palome in če reakcija ne bo takojšnja in v korist Palome, za kar se borimo, Palome kmalu ne bo več. Glede transparentnosti predsednika uprave pa naslednje: na sodišču je zahteval izločitev javnosti in s tem tudi medijev, nato pa se je prav on pojavil v medijih s svojo, prirejeno zgodbo, ne oziraje se na sklep sodišča o tajnosti obravnave. Gre za ravnanje, ki sem ga pri njem že navajena in sem mu bila sama priča že tolikokrat doslej. Podobno kot takrat, ko je zahteval podpis dvostranske pogodbe za enormen denarni znesek s strani ene pogodbene stranke vnaprej in z jasno vnaprejšnjo zahtevo, da v vsebinske spremembe ne bo privolil, ko se je podpis pričakoval z njegove strani, pa mu do podpisa ni bilo. Naj razume, kdor more.
Nevena Tea Gorjup, prokuristka družbe Nevija, d. o. o.
