Več kot očitno je, da si nasprotna stran prizadeva postopke na sodišču čim bolj zavleči. Cilj je jasen. Zaveda se, da imamo pogodbo, sklenjeno s profesionalnim finančnim skladom, v kateri je določen skrajni rok za njeno izvedbo do konca maja. Obstajajo tri tožbe. Eno je v imenu družbe Nevija vložila gospa Nevena Tea Gorjup. Tudi družbo ArcaCapital zastopa Gorjupova. Ti dve tožbi sta napisani identično, v isti odvetniški pisarni. Tretja je tožba družbe MC Storitve v lasti Matjaža Jauka. Slednji je vsaj na začetku dokapitalizacijskega postopka dokumentirano deloval kot svetovalec Eco-Investa. Utemeljeno lahko domnevamo, da so vse tri tožbe usklajene, scenarij zanje pa je bil napisan že pred skupščino. Dodatno se to potrjuje s tem, da nasprotna stran na sodišču zavlačuje. Zato je prišlo do preložitve dveh obravnav. Tudi na začetku petkovega naroka je bilo več poskusov, da se ta preloži. Ko so ugotovili, da to ne bo možno, so poskušali z dodatnimi zavlačevanji. Prepričani smo, da smo uspešno predstavili naše argumente in da bomo vložene tožbe dobili oziroma jih prikazali kot neutemeljene. Upamo, da bo sodišče v vseh treh zadevah hitro odločilo, saj je za Palomo čas izjemnega pomena. Izbranega vlagatelja namreč želimo zadržati.
Če bo prvostopenjsko sodišče odločitve sprejelo hitro, je potrebna še pravnomočna odločitev višjega sodišča, kar pa do konca maja ni mogoče.Težko sodim o tem, kako bodo na sodišču potekali postopki in koliko časa bodo trajali. V tem trenutku delamo vse, da bi družba čim bolje poslovala. Na ta način ohranjamo zanimanje za nakup Palome. Če se sodni postopki do konca maja ne končajo, je ena od možnosti, da se z Abrisom sklene aneks k podaljšanju pogodbe. Drugih scenarijev še nismo preučevali.
Zakaj ste ekskluzivno pravico za dokapitalizacijo Palome podelili Abrisu, čeprav se je šest nezavezujočih ponudb za dokapitalizacijo v višini najmanj 15 milijonov evrov in nato odkup delnic razlikovalo za okrog deset odstotkov?Pomemben kriterij odločitve je bila cena delnice. Razlika med najboljšo in najslabšo ponudbo za delnico je bila več kot 30 odstotkov. Prejeli smo šest nezavezujočih ponudb, od katerih je bila ena nepopolna, ena pa je prispela prepozno. Zato ju je finančni svetovalec družbe ErsteGroup zavrnil. Od štirih nezavezujočih ponudb je bila po kriteriju cene za delnico najvišja Abrisova. Ta ponudba je vključevala zahtevo o podelitvi ekskluzivne pravice. Če te Abrisu ne bi dodelili, je bilo v ponudbi jasno izraženo, da od nadaljnjih postopkov odstopa.
Kdo je odločil o podelitvi ekskluzivne pravice Abrisu?Odločitev je bila sprejeta na podlagi analize in priporočila finančnega svetovalca. To priporočilo smo predstavili nadzornemu svetu Palome in vodstvu Slovenskega državnega holdinga (SDH). Ker bi sicer izgubili najboljšega ponudnika, sta oba soglašala, da je Abrisu smiselno podeliti ekskluzivno pravico.
Pred skupščino so v Eco-Investu Palomo in SDH seznanili z višjo ponudbo. Zakaj ta ponudba ni bila sprejemljiva, kljub temu da so Slovaki deponirali 20 milijonov evrov za dokapitalizacijo?Zelo nenavadno je, da resen vlagatelj uporabi takšen način priprave nasprotnega skupščinskega predloga. V začetku decembra je bila namreč Paloma obveščena, da gospa Gorjupova zbira pooblastila malih delničarjev, ki jih bo zastopala na skupščini. Nekaj dni za tem, ko je zahtevala vpogled v dokumentacijo, je predstavila nasprotni predlog. Toda niti malim delničarjem niti družbi ni razkrila, da deluje v interesu Eco-Investa
Govoriti o temu, da bi delničarji na podlagi nasprotnega predloga lahko prejeli več denarja za svoje delnice, je špekulacija. S ciljem, da bi jih predstavili delničarjem na skupščini, smo Gorjupovo in prek nje Eco-Invest večkrat pozvali, naj predložita zavezujoče dokumente. Kljub temu in kljub organiziranemu sestanku z Gorjupovo dan prej na dan skupščine zavezujočih dokumentov, s katerimi bi Eco-Invest lahko zavezali, da bi do dokapitalizacije in odkupa delnic tudi prišlo, nismo imeli.
V čem je bila ponudba AbrisCapitala bolj zavezujoča od ponudbe Eco-Investa?Z Abrisom je Paloma podpisala obojestransko veljavno pogodbo. To je zavezujoč dokument. S strani Eco-Investa takšne pogodbe nismo imeli sklenjene.
Kdo je ni želel podpisati: Eco-Invest ali Paloma?V času, ko so za to imeli možnost, je v Eco-Investu niso podpisali. S podpisano pogodbo so prišli na skupščino. Uprava se je opredelila do teh dokumentov – izrekli smo se, da so kredibilni.
Zakaj torej višja ponudba ni bila sprejeta?Dokumenti, ki so jih Slovaki predložili na skupščini, niso bili iztožljivi in pravno zavezujoči za obe strani. O dokapitalizaciji in izbiri vlagatelja so na skupščini odločili delničarji z več kot 99 odstotki oddanih glasov.
Ste predvidevali, da bodo mali delničarji vložili izpodbojne tožbe na skupščinske sklepe?Tega ni mogel predvideti nihče. Postopek smo vodili v dobri veri, da se bo uspešno končal. Ko je uprava v soglasju z nadzornim svetom z vlagateljem podpisala pogodbo o dokapitalizaciji, smo svoje delo končali. Od tu naprej odločajo lastniki. Na skupščini so odločili lastniki. Tožbe, ki so jih vložili mali delničarji, niso tožbe zaradi odgovornosti uprave. Če vzamemo potencialno škodo, ki jo ima gospa Gorjupova, ugotovimo, da gre za manj kot tisoč evrov. Zaradi tega zneska se Palomi povzroča večmilijonska škoda.
Koliko časa lahko Paloma zaradi tehnološke zaostalosti še kljubuje času, če tudi tokratna privatizacija propade?Poslovanje Palome je stabilno. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se prihodki od prodaje v prvem četrtletju letos zvišali, dobiček iz poslovanja pa je bil v okviru načrtovanega. V zadnjih treh letih poslujemo z dobičkom. Tudi letos načrtujemo pet milijonov evrov dobička iz rednega poslovanja. Velik del dobičkov vlagamo v tehnološko posodobitev. Letos bomo investirali 4,9 milijona evrov. Kapital iščemo s ciljem hitrega tehnološkega razvoja. Ta je potreben, ker je velik del osnovne tehnologije amortiziran več kot 90-odstotno. Za konkurenco zaostajamo tehnološko, energetska učinkovitost je slaba. Naša ambicija je, da bi v petih letih občutno zvišali dobičkonosnost in da bi se prihodki iz obstoječih 85 milijonov zvišali na več kot 140 milijonov evrov. Če dokapitalizacije ne bo, obstaja nevarnost, da bomo ostali na obstoječi tehnološki ravni. V tem primeru bomo izgubljali pri konkurenčnosti in zaostajali na trgu. Takšna podjetja pa dolgoročno ne preživijo.
Abris je lani prevzel Palominega romunskega konkurenta Pehartgroup. Kakšen vpliv bi imel ta prevzem na poslovanje Palome, če jo bo od države odkupil Abris?Romunska tovarna, ki je oddaljena 800 kilometrov, za Palomo ne predstavlja neposredne konkurence. Po naših informacijah romunska družba ne izdeluje izdelkov pod lastno blagovno znamko, na trgu se ne srečujemo.
Ali si konkurirate z družbo Slovak HygienicPaper (SHP) v lasti Eco-Investa, ki se že desetletje zanima za nakup Palome?V regiji si neposredno konkuriramo. Ker nam je lani od SHP uspelo prevzeti večji posel za trgovske blagovne znamke enega večjih regijskih trgovcev, Eco-Invest deluje v nasprotju z interesi Palome in poskuša narediti vse, da ne bi pridobili razvojnega kapitala. Obe družbi imata presežke proizvodnih zmogljivosti glede na potrebe njunih lokalnih trgov. Če se bo kateri od obeh konkurentov tehnološko posodobil in povečal konkurenčnost, bo prevzemal tržni delež drugemu. Ne trdimo, da bi v primeru združitve s SHP nastale izključno negativne posledice, mogoče je, da bi bila tudi kakšna pozitivna. Toda prepričani smo, da bi s poslovnim modelom in strategijo, ki smo jo izdelali, Paloma lahko postala vodilna v regiji pri izdelavi higienskega papirja.
