Avtonomna vožnja bo za cestni promet pomenila svojevrstno revolucijo, tudi v glavah voznikov. Že zaupamo tehnologiji do te mere, da bomo postali zgolj sopotniki, ko nas bo avto popeljal do želenega cilja? Izguba nadzora, pravijo psihologi, namreč pomeni tudi zmanjšanje občutka varnosti in potencialni porast tesnobe vsaj toliko časa, dokler ne ugotovimo, da nadzor nad situacijo ni nujen. Za nameček mnogi vozniki premalo zaupajo v tehniko tudi zato, ker so se osebnostno oblikovali v časih pred visoko razvito tehnologijo in takšne koncepte težko ponotranjijo. Drugače velja za generacije, ki se rojevajo danes, v svetu pametnih telefonov, omrežij in tudi avtomobilov. Zato bodo koncept avtonomne vožnje lažje sprejele.
Zagotovo bo avtonomna vožnja spremenila promet, kot ga dojemamo danes in v katerem na leto na cestah po svetu izgubi življenje 1,2 milijona ljudi. Ker nesreče, tudi najhujše, v veliki meri povzroči človeški dejavnik, naj bi se ta številka občutno zmanjšala, države pa bi na tak način tudi ogromno prihranile. Smrt v prometni nesreči namreč države v Evropski uniji stane 1,8 milijona evrov, saj izgubljajo del bruto družbenega prihodka. Zgodba zase pa je tudi čas, ki bi ga prihranili. Raziskava je pokazala, da človek v življenju v cestnem prometu izgubi kar 37.668 ur, ki jih bo v prihodnosti lahko pametneje izkoristil.
Medtem ko postajajo testni avtomobili na področju avtonomne vožnje vse bolj pametni, pa težav za industrijo še ni konec. Ključno vprašanje je namreč, kdo bo odgovoren za prometno nesrečo, ko se bo vendarle zgodila, in kakšnih pravil se bo treba držati. Nekatere znamke, med njimi je tudi Volvo, so že dvignile roko, da bodo v primeru nezgode vso odgovornost prevzele nase in krile stroške. Je pa zanimivo, da je v času testiranj že prišlo do nesreč, a se je v veliki večini izkazalo, da je bil zanje kriv – človeški faktor!
Seveda pa avtonomne vožnje še ne gre pričakovati na cestah po vsem svetu, saj bodo potrebni vložki v infrastrukturo visoki. Bo pa tovrstna vožnja povečala kakovost življenja starejšim, bolnim, slepim in mladoletnim, saj jim bo omogočila individualno mobilnost. Pomisleki pa še vedno ostajajo: avtonomna vožnja vsaj na prvi pogled zmanjšuje vozniške užitke. Ni namreč malo voznikov, ki si lepotca na štirih kolesih privoščijo predvsem s tem razlogom. Odgovorni mirijo: kdor bo hotel, bo naprednim sistemom navkljub avto še naprej lahko vozil sam.
