Do leta 2050 se bodo potrebe po materialih v evropskih državah potrojile. Tako kažejo obstoječi trendi, zato je prehod v krožno gospodarstvo nujnost, ne razkošje, je med svojim marčevskim obiskom v Sloveniji poudaril evropski komisar za okolje Karmenu Vella. Danes bodo na mednarodni konferenci, ki jo v Ljubljani organizira platforma Circular Change, slovenski pionirji krožnega gospodarstva skupaj z nekdanjim evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom na čelu dokazovali, da je prehod na nov gospodarski model tudi odlična poslovna priložnost.
V 20 letih promet skoraj potrideseterili
Med njimi bo ljubljansko podjetje Julon, prvi proizvajalec »zelenega« poliamida na svetu. Gre za edino podjetje v globalnem merilu, ki iz odsluženih ribiških mrež, tekstila in drugih odpadkov ponovno izdeluje najlon oziroma ekološki poliamid 6, da ga proizvajalci talnih oblog, tekstila in drugih izdelkov iz poliamidnih vlaken spet uporabijo. Zaradi te in drugih inovacij je podjetje, ki je imelo leta 1994 »samo« 556 zaposlenih in okoli devet milijonov evrov prihodkov, dvajset let kasneje (po zadnjih Ajpesovih podatkih za leto 2014) v Sloveniji zaposlovalo že 860 ljudi, ki so ustvarili 240 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov dobička.
Koristi prehoda z obstoječega principa »vzemi, uporabi, odvrzi« na pristop »vzemi, uporabi, ponovno uporabi«, na katerem temelji krožno gospodarstvo, so lahko izjemno velike. Zgolj pri na primer proizvodnji mobilnih telefonov bi v EU po ocenah evropske komisije prihranili več kot milijardo evrov, če bi namesto nerabljenih materialov za njihovo izdelavo uporabili sestavine iz odsluženih aparatov. Če bi bilo slednje lažje razstavljati in iz njih izločati materiale, bi podjetje strošek ponovne izdelave telefona zmanjšalo za polovico.
Skupno bi nov krožni sistem evropskim podjetjem lahko prinesel 600 milijard evrov prihrankov, kar predstavlja osem odstotkov njihovega letnega prometa, ocenjuje evropska komisija. Nastalo bi lahko 580.000 dodatnih delovnih mest, obenem pa bi podjetja bistveno – za dva do štiri odstotke – zmanjšala svoje izpuste toplogrednih plinov.
Ključ do uspeha so odpadki in ravnanje z njimi, zato jim največ pozornosti posveča tudi komisija, ki je konec lanskega leta sprejela sveženj ukrepov za pospešitev prehoda v bolj trajnostno gospodarjenje z viri. Evropa trenutno vsako leto s smetmi izgubi približno 600 milijonov ton materialov, ki bi jih lahko reciklirali ali ponovno uporabili, so ugotovili bruseljski uradniki in napovedali, da bo tudi s pomočjo omenjenega svežnja EU do leta 2030 reciklirala 65 odstotkov vseh komunalnih odpadkov in 75 odstotkov odpadne embalaže, na odlagališčih pa odložila največ 10 odstotkov vseh odpadkov.
Za uresničitev teh ciljev bo na voljo več kot šest milijard evrov evropskega denarja. Danes v reciklaži pristane zgolj 40 odstotkov odpadkov iz evropskih gospodinjstev, pri čemer je stopnja recikliranja na nekaterih območjih celo 80-odstotna, medtem ko na drugih ne dosega niti pet odstotkov.
Podjetja potrebujejo izbiro
Slovenija je v gospodarjenju z odpadki tudi po besedah komisarja Velle med najboljšimi v Evropi, saj reciklira in kompostira že več kot polovico komunalnih odpadkov. A mora v smeri krožnega gospodarstva – tako kot Evropa – še marsikaj postoriti.
»Strinjamo se, da je treba prehod v krožno gospodarstvo pospešiti. Pri tem bo zelo pomembna zakonodaja, ki za ta prehod marsikdaj predstavlja oviro. Pa ne mislimo samo na slovensko, temveč tudi na evropsko zakonodajo. Zato podpiramo ukrepe, ki bodo spodbudili industrijsko simbiozo, določitev standardov kakovosti za sekundarne surovine (reciklirane materiale, op. p.), izboljšanje pravil o tem, kdaj odpadkom preneha status odpadka, povezovanje zakonodaje o odpadkih, izdelkih in kemikalijah na evropski ravni...« predloge evropske komisije komentirajo v Gospodarski zbornici Slovenije. Dodajajo, da je slovensko gospodarstvo na predlagani sveženj ukrepov komisije pripravljeno, če mu bo le omogočena fleksibilnost in možnost izbiranja ter povezovanja različnih mehanizmov po različnih poteh.
V okviru tedna Evrope koristi novega modela krožnega gospodarstva v središču Ljubljane evropska komisija še do ponedeljka predstavlja tudi širši javnosti.
