V javnem podjetju Snaga se radi pohvalijo z dobrimi rezultati pri ločevanju odpadkov, zdaj pa je dodatno težo k njihovim podatkom dodala še študija evropske komisije. Neodvisna raziskovalna inštituta iz Köbenhavna in Münchna sta primerjala sisteme zbiranja odpadkov v prestolnicah vseh 28 članic Evropske unije in zaključila, da je Ljubljana najuspešnejša pri ločenem zbiranju odpadkov. Glede na njihove kazalnike se je slovenska prestolnica kar desetkrat pojavila med najboljšimi tremi in zato se je na končni lestvici uvrstila pred Talin in Helsinke, ki se prav tako ponašajo z dobrimi rezultati. Med prvo peterico sta sicer še Dunaj in Dublin.
Po podatkih iz študije, ki je del širše iniciative širjenja dobrih praks po Evropi, ločeno zbrani odpadki v Ljubljani predstavljajo 55,4 odstotka vseh komunalnih odpadkov, medtem ko so ta teden v Snagi podali podatek, da so lani ločeno zbrali že 65 odstotkov vseh odpadkov. Raziskovalci so sploh pohvalili ljubljansko zbiranje papirja in stekla, na drugi strani pa so na podlagi podatkov ocenili, da bi lahko izboljšali zbiranje plastike in kovin. Vseeno pa je Ljubljana na lestvici, ki je upoštevala vseh pet frakcij – papir, steklo, plastiko, kovine in biološke odpadke – krepko v vodstvu z več kot 70 odstotki. In visoko nad povprečjem, ki se giblje okoli 25 odstotkov. Na repu lestvice so končali Zagreb, Bukarešta, Sofija, pod povprečjem pa so denimo tudi Amsterdam, Lizbona in Valletta.
Za zdaj se v prestolnicah skupno ločeno zbere le petina odpadkov, preostalih 80 odstotkov pa konča skupaj. To pomeni veliko izgubo surovin, evropska komisija pa si želi tudi hitrejši prehod v krožno gospodarstvo, zato je direktor Snage Janko Kramžar včeraj v Bruslju na konferenci predstavil ljubljanski primer dobre prakse in načrte, kako do leta 2025 zmanjšati letno količino odpadkov na prebivalca na 60 kilogramov in dvigniti delež ločeno zbranih odpadkov na 80 odstotkov do leta 2035. dv
