Dolgo časa je kazalo, da bo predsedniška tekma republikancev napeta vse do julijske konvencije v Clevelandu. Po odstopu obeh tekmecev poslovneža Donalda Trumpa pa se je to spremenilo v enem dnevu, tako da so zdaj demokrati tisti, pri katerih sploh še poteka pravi boj za predsedniško nominacijo. In senator iz Vermonta Bernie Sanders vztraja, da bo v tem boju ostal do konca, torej do 14. junija, ko bodo kot zadnji volili v prestolnici Washington.
Sanders je v torek presenetljivo zmagal v zvezni državi Indiana, kjer so mu ankete napovedovale poraz s sedmimi odstotki razlike, potem pa je nekdanjo zunanjo ministrico Hillary Clinton sam premagal s takšno razliko. Čeprav je v igri številk precej zadaj, mu je to dalo nov zagon, potem ko je teden dni prej doživel hud poraz v petih zveznih državah.
Računanje na superdelegate in na boljše karte proti Trumpu
Odločitev, da ostane v tekmi, Sanders utemeljuje s tem, da ima vsak volilec pravico izbire, torej tudi tisti v devetih zveznih državah, v okrožju D. C. in na treh ameriških ozemljih, kjer volitev še ni bilo. Obenem pa vztraja, da ima še vedno možnost zmage. »Mislimo, da obstaja pot do zmage. Res je ozka, toda ko sem kampanjo začel, smo za ministrico Clintonovo zaostajali šestdeset odstotkov. V igri ostajamo, dokler ne bo oddan čisto zadnji glas,« je dejal 74-letni senator.
V resnici je ta pot do zmage bolj kot ne samo matematična. Sanders bi moral zmagovati z velikanskimi naskoki, da bi nadoknadil zaostanek 290 delegatov za Clintonovo. Sam pravi, da obstaja še drugačna pot: pri demokratih je poleg dobrih 4000 izvoljenih delegatov še dobrih 700 superdelegatov, ki na konvenciji volijo, za kogar koli hočejo. Ti večinoma podpirajo Clintonovo, toda Sanders izraža upanje, da jih bo pridobil na svojo stran, če dokaže, da bi sam lažje premagal Trumpa kot Clintonova. To bi se lahko zgodilo, če bi do konvencije demokratov julija v Filadelfiji denimo prišla na dan kakšna nova afera Clintonove.
Sicer pa Sanders vztraja tudi zato, da bo na konvenciji čim močnejši in bo na njej poskusil doseči, da bi v program stranke za prihodnja štiri leta zapisali tisto, kar sam obljublja volilcem: razbitje velikih bank, izbris študentskih dolgov in zahtevo po brezplačnih javnih univerzah in kolidžih.
Clintonova si je leta 2008 zvezala roke
Vztrajanje Sandersa v tekmi Clintonovi seveda ni po godu, saj sta zdaj pred njo dve fronti: proti senatorju in proti Trumpu, ki jo je že začel še močneje napadati, za kar uporablja celo Sandersove argumente. Senatorjevo vztrajanje tudi pomeni, da bodo imeli demokrati manj časa za poenotenje stranke. Toda 68-letna Clintonova senatorja ne more pozivati, naj odstopi, kot je s svojimi tekmeci lahko počel Trump. Videti bi bila namreč dvolična, saj je leta 2008 do zadnjega vztrajala v tekmi proti Baracku Obami, čeprav je bila v izgubljenem položaju.
Bolj ali manj jasno pa vendarle je, da so karte v strankarskih volitvah demokratov in republikancev bolj ali manj razdeljene. Zato bo Clintonova z mislimi, pripravami in strategijo vse bolj pri Trumpu. A v veliki enačbi, ki je pred njo, je ena od neznank tudi Sanders: ali naj bolj nagovarja njegove volilce, ki so levo od sredine, ali pa naj bolj stavi na tiste na sredini, ki so na splošnih volitvah praviloma jeziček na volilni tehtnici in za katere se kandidata demokratov in republikancev običajno najbolj goreče borita. Pri tem pa tudi Trumpa čaka naporen boj za tradicionalne volilce njegove stranke, saj je dobršen del teh zelo skeptičen do newyorškega milijarderja.
