»Vinogradništvo je tovarna na prostem, ki potrebuje veliko ljubezni in simpatije. Res pa se proti pozebi ne da nič narediti,« je ob napovedi 44. Tedna cvička, ki naj bi ta konec tedna v Trebnje privabil vsaj 7000 ljudi, dejal predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše. Cvička se pridela ravno prav za eno leto, pravi. »Vsaka naravna katastrofa pa pomeni dodaten prostor za uvožena vina oziroma primanjkljaj naših dobrih vin. Vsaka peta steklenica je iz uvoza. Mislim, da bo še naslednjih deset let zelo kritičnih, nato se bo počasi v vinogradništvo spet vrnilo novo življenje.« Tako bo gotovo še nekaj let težko preseči lanski letnik, ki je bil po besedah vinogradnikov izjemen, kar dokazuje tudi več kot 120 velikih zlatih medalj med rekordnimi 1224 vzorci vin na letošnjem ocenjevanju v okviru Tedna cvička. Nagrajena vina bo mogoče pokušati vse tri dni prireditve.
Več kot tisoč ljudi po Slakovi poti
Po Novem mestu in Kostanjevici na Krki se Teden cvička tokrat prvič seli v Trebnje. Občina je za organizacijo zagotovila 35.000 evrov, toda župan Alojzij Kastelic v prireditvi vidi pomembno priložnost tudi za povečanje prepoznavnosti Trebnjega in celotne Temeniške doline. Zato sta se občina in trebanjski turistični informacijski center še posebej potrudila in poskrbela za dodatne spremljevalne ter promocijske aktivnosti, od priložnostnega časopisa, ki so ga razdelili po gospodinjstvih v dvajsetih dolenjskih in posavskih občinah, do cvičkovega vlaka, ki bo v nedeljo malo po 13. uri odpeljal iz Ljubljane proti Trebnjemu in zvečer nazaj.
Da je bilo treba pri organizaciji prireditve pošteno zavihati rokave, priznavajo tudi glavni organizatorji, poleg zveze še Vinogradniško turistično društvo Čatež pod Zaplazom, Društvo vinogradnikov Lisec iz Dobrniča in Društvo vinogradnikov Trebnje. A ker so, kot pravijo sami, vajeni trdo delati, jim je tudi tokrat uspelo narediti, kar so si zadali, tudi izdelava 329 strani dolge strokovne monografije z naslovom Izzivi trajnostnega vinogradništva na Dolenjskem, s katero želijo predvsem spodbuditi trajnostno vinogradništvo kot alternativo konvencionalnemu.
Najbolj množična spremljevalna prireditev bo tudi letos nedvomno sobotni pohod po Slakovi poti na Trško Goro, na katerem pričakujejo več kot tisoč pohodnikov z vseh koncev Slovenije. Pohodniki se bodo zbrali ob 8. uri pri kmetijski šoli Grm, se odpravili proti spomeniku Lojzeta Slaka, kjer bo ob 11. uri krajša kulturna slovesnost, nato pa mimo Slakove zidanice nazaj proti izhodišču.
Vinogradi nekoč edini dohodek
Po Jakšetovih besedah je imela leta 2002 Dolenjska 2600 hektarov vinogradov, danes jih ima 1600. »Celotna vinorodna dežela Posavje ima čedalje manj vinogradov in čedalje starejše vinogradnike. Zato bodo potrebni nova politika in prijemi, da se vinogradništvo obdrži,« pravi. »Vse, kar je bilo zgrajeno v teh krajih, pa tudi vsi izobraženci, učitelji, duhovniki so se financirali iz vinogradov. Edini dohodek dolenjskega kmeta je bil vinograd, vse drugo je bilo za preživetje. Vinogradništvo in z njim Teden cvička sta neke vrste živa kulturna dediščina in samo to je lahko nekaj, kar nas dela posebne, drugačne, za Slovenijo in Evropo simpatične.«
