Na sestankih delovne skupine ministrstva za šolstvo (MIZŠ) smo že od začetka podpirali tako imenovani avstrijski model, kjer vsak učenec od ministrstva na začetku šolskega leta dobi nov paket učbenikov in delovnih zvezkov. A v Založbi Rokus Klett smo realni, Slovenija pač nima 30 milijonov evrov, kolikor bi za tak model namenili Avstrijci ob našem številu šolarjev.
V duhu konstruktivnega iskanja kompromisa glede nove učbeniške politike smo se tako morali racionalno odločiti, da vendarle privolimo v določene rešitve, ki so jih predlagali drugi deležniki v delovni skupini (kot so združenja staršev, ravnateljev in učiteljev ter zavod za šolstvo, sindikati in seveda ministrstvo). Obnavljanje učbeniških skladov na štiri leta se nam zdi skrajna sprejemljiva možnost, nedorečenost glede tega (kar je nerazumljiv cilj skupinice manjših založb, ki v tem vidijo predvsem knjigarniške dobičke) pa za nas ni več sprejemljiva. Zato zahtev, večjih od zdaj ponujenih, ne podpiramo.
Na koncu: nesmiseln je zapis v zvezi s tako imenovanimi malimi založniki. Kompromisni predlog, ki je zdaj v odločanju, je prav zanje drastično boljši od obstoječega stanja. Zanje razvoj novih učbenikov do zdaj sploh ni bil mogoč. Manjši založniki bodo imeli dosti večji problem s tistim delom predloga ministrstva, ki še naprej podpira drago in neučinkovito distribucijo prek zaprašenih knjigarn, saj imajo v knjigarniških mrežah prav mali založniki izjemno slabe prodajne pogoje. Večinoma pa gre tako in tako le za prevoz iz skladišča založbe v skladišče šole. To s tako opevanim povečanjem bralne pismenosti nima prav nobene zveze.
Matic Jurkošek, Založba Rokus Klett, d. o. o.
