Po za zdaj še delovnem predlogu, ki so ga pripravili v skupini za ureditev učbeniške politike na ministrstvu za izobraževanje, naj bi se učbeniki v šolskih skladih devetletk menjavali na štiri leta. Založniki naj bi privolili v obročno odplačevanje učbenikov, ki bi jih izbrale šole; njihova izposoja bi bila za učence brezplačna. V zameno bi založniki dobivali tudi nadomestilo za izposojo knjig (po zgledu knjižničnega); na koncu naj bi za vsak učbenik dobili 175 odstotkov njegove vrednosti.
Staršem osnovnošolcev bi po tem predlogu vlada sofinancirala nakup delovnih zvezkov, delovnih učbenikov, samostojnih delovnih zvezkov, vadnic, slovarjev ter drugih »navadnih« in e-gradiv. Za dijake naj bi za zdaj vse ostalo po starem.
Vsakemu učencu 50 evrov
Za vsakega učenca naj bi vlada iz proračuna prispevala okoli 50 evrov na leto. Tako bi bilo učbeniško gradivo za učence 1., 2. in 3. razreda brezplačno, in sicer prvič v šolskem letu 2017/2018. Za učence višjih razredov bi starši v knjigarnah poravnali razliko v ceni nakupa. Kako, še ni povsem jasno, a ne prej kot v letu 2018/2019.
Ambiciozni načrti ministrstva naj bi stali več milijonov evrov, leta 2019 že okoli 12 milijonov. Za kakšen zalogaj gre, pove podatek, da je vlada letos za zamenjavo dotrajanih in neveljavnih učbenikov zagotovila 3,3 milijona evrov.
Kako doseči, da bodo učbeniki kakovostni in ne predragi, založniki pa vsaj do neke mere zadovoljni s pogoji zalaganja, je bilo v minulih letih vprašanje za milijon evrov. Natančneje za 10 do 15 milijonov evrov – toliko naj bi namreč po izračunih založnikov letno potrebovala vlada, če bi hotela dolgoročno rešiti to vprašanje. A ker zaradi krize denarja ni bilo niti za nujne menjave učbenikov v šolskih skladih, so se učenci morali zadovoljiti z dotrajanimi in zastarelimi učbeniki, nekaterim je celo potekla veljavnost.
Ambicioznost ali nadrealizem
Med obljubami Cerarjeve vlade se je zato znašla tudi zaveza, da se bodo lahko vsi učenci oskrbeli s kakovostnimi šolskimi gradivi po dostopnih cenah. A tega, kot kažejo zgledi v razvitih državah, ni mogoče zagotoviti brez občutnih državnih subvencij. Kako to storiti, je glede na pogosto protislovne interese šol, vlade, staršev in založnikov težko vprašanje. Ministrica Maja Makovec Brenčič je zato julija lani v delovno skupino za prenovo učbeniške politike povabila predstavnike založb, zavoda za šolstvo, sindikata ter starševskega in ravnateljskega združenja, za vodjo pa imenovala Aljuša Pertinača, sicer državnega sekretarja v času ministra Jerneja Pikala. Januarja podaljšani mandat se skupini izteče 1. junija letos.
Po naših podatkih nastajajoči model najbolj trdno podpirata Aljuš Pertinač, ki zatrjuje, da ima zanj vso podporo ministrice, in predstavnica založbe Rokus Klett, ki ima na slovenskem učbeniškem trgu največji tržni delež. A vsem založbam predlog ni všeč. Lahko se izkaže za »nadrealizem«, nam je dejal eden od članov skupine, ki ne želi biti imenovan, saj so se morali člani skupine zavezati, da o delu v skupini zunaj nje ne bodo govorili.
Po tem predlogu naj bi, kot rečeno, založniki privolili v štiriletno obročno odplačevanje učbenikov, dodatno pa bi dobivali še nadomestilo za izposojanje učbenikov iz šolskih skladov. Po prvotni različici naj bi založnikom vsako leto poravnali četrtino cene. Toda zlasti za manjše založbe takšna rešitev zaradi visokih stroškov priprave in tiskanja učbenikov ni sprejemljiva.
Tudi kompromisna različica, po kateri bi založnikom takoj poravnali 50 odstotkov maloprodajne cene, zadnji četrtini pa tretje in četrto leto, je težko izvedljiva, pravijo naši viri. Manjši založniki bi namreč morali najemati kredite, kar bi jih postavilo v neenakopraven položaj z večjimi. Poleg tega pa mnogi poznavalci dogajanja na učbeniškem trgu preprosto ne verjamejo, da bodo do svojega denarja zares prišli.
Predlagani model bo uzakonjen
Štiri leta je namreč dolga doba: naslednje vlade bodo morda imele drugačne prioritete, znova lahko udari kriza… Aljuš Pertinač bojazni razume, a vztraja, da so pretirane. »Ko je ministrstvo lani šolam naročilo, naj zamenjajo neustrezne učbenike za tretjo triado – letos pride na vrsto druga, prihodnje leto pa prva –, založniki tudi niso verjeli, da resno mislimo… Res pa je, da mora za predlaganim modelom oskrbe z učbeniki stati vlada v celoti. Če bo novi model, ki zahteva bistveno več denarja, potrjen, bo treba sprejeti zakon, ta pa bo obvezoval tudi prihodnje vlade,« verjame Pertinač, ki opozarja, da ima zdaj že vsaka šola svojo učbeniško politiko, kar ustvarja neenake možnosti za otroke. »Na eni šoli se zadovoljijo s kompletom delovnih zvezkov za 25 evrov, na drugi pa za 175. Višja cena običajno pomeni tudi višjo kakovost.«
Koliko denarja natančno bo moralo vsako leto zagotoviti ministrstvo, je težko napovedati. Ni namreč jasno, kolikšna bo v prihodnje vrednost šolskih skladov oziroma koliko bo moralo ministrstvo vsaka štiri leta odšteti za 100-odstotno obnovo vseh učbenikov v njih. Vrednost vseh osnovnošolskih skladov, ki po oceni ministrstva trenutno znaša 12.670 evrov, zaradi trenda prehoda na »neklasična«, zlasti e-gradiva, namreč upada. Kljub temu bo moralo ministrstvo, če bo model potrjen, v prihodnjih letih za izvedbo ambicioznih načrtov nameniti bistveno več denarja: po projekcijah leta 2019 kar 12,5 milijona evrov, leta 2022 pa že okoli 13 milijonov evrov.
Sistem (pre)zapleten
Naši viri tudi opozarjajo, da je celoten sistem obročnega odplačevanja učbenikov, nadomestil za izposojo in subvencij staršem zelo zapleten. »Za izračunavanje vsot, ki bodo pripadle založnikom glede na ceno njihovih učbenikov in število učencev, ki jih bodo uporabljali, bomo potrebovali še eno ministrstvo,« je bil jedek eden od članov, ki opozarja tudi na to, da frontalna menjava vseh učbenikov vsaka štiri leta prinaša korupcijska tveganja.
»Založniki bodo morali v enem letu prepričati šole, naj obstoječe učbenike zamenjajo z njihovimi.« Del založnikov se zato zavzema za to, da bi zadeve reševali postopoma. Najprej naj bi poskrbeli za menjave v učbeniških skladih. Od ministrstva pa zahtevajo, da postreže z natančnimi odgovori na davčne, računovodske in postopkovne dileme, da se ne bodo dobri nameni sfižili v novo zmedo.
Ranka Ivelja
